Evropski parlament z veliko večino sprejel pomembno poročilo dr. Zvera o prihodnosti evropskih izobraževalnih sistemov

Milan Zver

»Če hočemo ekonomijo, ki temelji na znanju in posledično družbo znanja, se morajo šolski sistemi v državah članicah nujno odpreti za nove izzive,« poudarja evropski poslanec.

V ponedeljek, 11. septembra 2017, je dr. Milan Zver, evropski poslanec in vodja slovenske delegacije ELS v Evropskem parlamentu, predstavil poročilo o nadaljnjem akademskem izobraževanju in izobraževanju na daljavo v okviru evropske strategije za vseživljenjsko učenje. To pomembno poročilo, ki narekuje smernice za prihodnost izobraževanja v Evropi, je Evropski parlament sprejel z veliko večino.

Evropska unija že dolga leta spodbuja kakovost in učinkovitost šolskih sistemov v državah članicah. Zato je pripravila vrsto mehanizmov za bolj primerljivo in kvalitetnejše šolstvo ter vrsto programov, s katerimi finančno podpira izobraževanje in usposabljanje. Dr. Zver je na tem mestu še posebej opozoril na uspešno zgodbo Erasmus +.

Koncept vseživljenjskega učenja je utemeljen na spoznanju, da je v sodobni, dinamični, kompleksni in tehnološko vse bolj zahtevni družbi nujno izobraževanje ves čas življenja, pa naj gre za formalno, neformalno ali priložnostno izobraževanje.

Dr. Zver je prepričan, da se morajo izobraževalni sistemi prilagoditi hitro spreminjajočim se okoliščinam in jim nameniti posebno pozornost. Tako je v poročilu še posebej izpostavil nujnost nadaljnjega akademskega izobraževanja. Tudi v okviru poklicnega izobraževanja in usposabljanja morajo biti na voljo dodatne izobraževalne poti, na katerih lahko udeleženci še izpopolnijo svoje sposobnosti.

Slab dostop do izobraževalnih možnosti lahko povzroči manjše konkurenčnosti na trgu dela, težave v zasebnem življenju ter trajno pasivnost, izključenost iz družbenega okolja ter, kakor je mogoče zaslediti v zadnjih letih, nasilno radikalizacijo, zlasti mladih, ki so najbolj ranljivi v rizičnih okoliščinah. Dostop do izobraževanja je torej standard, ki mora biti uveljavljen povsod.  A v praksi ni vedno tako. Dr. Zver je ob tem opozoril na skupine, ki se soočajo s težavami. Izpostavil je primer mladih mater, ki težko uskladijo svoje družinske in delovne obveznosti z izobraževalnimi, ljudi iz nižjih slojev, ki si težko privoščijo želeni študij  ter ljudi s posebnimi potrebami, za katere je udeležba v klasičnem načinu študija mnogokrat nemogoča.

Zato je učenje na daljavo tako pomembno pri zagotavljanju lažjega dostopa za vse. Dr. Zver je prepričan, da lahko učenje na daljavo  izboljša dostopnost za vse, brez diskriminacije glede na državo, regijo, socialni položaj, starost ali spol. Učenje na daljavo pa poleg tega tudi bistveno zmanjša stroške, za ponudnika in udeleženca. Učenje na daljavo je bolj prilagojeno potrebam in potencialom študenta. S tem pa prispevamo k večji učinkovitosti in zmanjšanju osipa, ki je v Evropi še vedno velik problem.

Proces digitalizacije je nezadržen tudi v izobraževanju, še posebej pri učenju na daljavo. V tem kontekstu je zelo pomembna pomoč Evropske unije pri razvoju enotne in prijazne digitalne platforme oziroma digitalne učilnice.

V zaključku je dr. Zver še enkrat poudaril, da gre za poročilo, ki govori o prihodnosti izobraževanja iz dveh pomembnih vidikov. Če hočemo ekonomijo, ki temelji na znanju in posledično družbo znanja, se morajo šolski sistemi v državah članicah nujno odpreti za nove izzive.

Sorodne novice

 
PREDLAGAJ POSLANSKO VPRAŠANJE
Ste opazili problem, ki bi se mu vlada morala posvetiti?

Preverite, vprašajte, predlagajte.