Evropski parlament sprejel resolucijo s stališči za podnebno konferenco COP17

Ne iščemo torej le ravnovesja med skrbjo za okolje, varnostjo in gospodarstvom, temveč tudi ravnovesje odgovornosti med EU in ostalim svetom. »Pri prehodu v nizkoogljično družbo bodo imele ključno vlogo trajnostne tehnologije. Za to pa moramo v evropskem in svetovnem merilu več vlagati v raziskave, inovacije in umeščanje novih tehnologij. V času finančne krize je težko, a vendar moramo poskrbeti za ustrezne investicijske programe. Globalnega segrevanja ozračja EU ne bo mogla ustaviti sama. Rezultate bomo dosegli le, če bo ostali svet krenil z nami. Ne iščemo torej le ravnovesja med skrbjo za okolje, varnostjo in gospodarstvom, temveč tudi ravnovesje odgovornosti med EU in ostalim svetom.«

S temi besedami je slovenska poslanka v Evropskem parlamentu dr. Romana Jordan Cizelj pospremila današnje glasovanje, na katerem je Evropski parlament izglasoval resolucijo s stališči za podnebno konferenco COP17, s katero bo v Durbanu predstavljal svoja stališča. Ključno vprašanje, na katerega bo moral odgovoriti Durban, je,  kaj bomo po izteku Kjotskega protokola.

Poslanci so pozvali celotno Evropsko unijo, naj se še pred Durbanom opredeli, da je pripravljena nadaljevati z drugim obdobjem zavez Kjotskega protokola. Na konferenci v Durbanu naj se sprejme časovni okvir za zagotovitev pravno obvezujočega dogovora. Države naj zagotovijo celovit, globalen, pošten, ambiciozen in pravno obvezujoč dogovor za obdobje po letu 2012. Poleg tega bo pomembno tudi nadaljevati sprejete zaveze iz prejšnjih konferenc in vzpostaviti delovanje podnebnega sklada. Parlament omenja tudi možnost inovativnih virov financiranja in uvedbe davka na finančne transakcije na globalni ravni.

V razpravi je v parlamentu sodelovala tudi dr. Romana Jordan Cizelj, ki je za omenjeno resolucijo poročevalka Evropskega parlamenta v Odboru za industrijo, raziskave in energetiko (ITRE). ITRE je poudaril ukrepe na področju trajnostnih tehnologij, energetske učinkovitosti, raziskav, inovacij ter učinkovitost virov. Poslanka je pri tem posebej izpostavila ključno vlogo novih tehnologij, potrebo po večjem vlaganju preko vzpostavitve ustreznih investicijskih shem ter potrebne vzpodbude za njihov prenos na globalni ravni, kjer bo, po besedah poslanke, »potrebno tudi ravnovesje odgovornosti med pogajalskimi državami; zdravo okolje je ena temeljnih človekovih pravic, ki bi jo morale zagotavljati vse države tega sveta.«

Ozadje:

Problematika podnebnih sprememb se na svetovni ravni rešuje predvsem v okviru Konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja in njej pripadajočega Kjotskega protokola. Pri pogajanjih gre za to, za koliko je potrebno zmanjšati svetovne emisije toplogrednih plinov, koliko bodo k temu prispevale posamezne države, kolikšno naj bo zmanjšanje emisij srednjeročno (do leta 2020) in kolikšno dolgoročno (do leta 2050). Prvo ciljno obdobje Kjotskega protokola se izteče leta 2012 in ključno vprašanje v mednarodnih pogajanjih je oblikovanje celovitega, ambicioznega in pravno zavezujočega dogovora za obdobje po letu 2012.

Eno temeljnih vprašanj prihodnjega podnebnega dogovora je vprašanje podaljšanja Kjotskega protokola ter določitev ambicioznejših ciljev zmanjševanja izpustov za države v razvoju, ki nimajo zavezujočih ciljev. Kjotski protokol trenutno pokriva manj kot tretjino izpustov toplogrednih plinov. Najhitreje se izpusti povečujejo v hitro rastočih gospodarstvih in brez njihovega sodelovanja ni mogoče zaustaviti globalnega segrevanja.

V Durbanu se pričakuje  sprejetje izhodišč za osnovo globalnega in zavezujočega dogovora. Odprto vprašanje ostaja o pravnem statusu novega globalnega dogovora oziroma o določitvi drugega ciljnega obdobja Kjotskega protokola z zagotavljanjem njegove integritete. EU bo pristala na »drugo obdobje zavez po Kjotu,« vendar pod pogojem, da bo v Durbanu sprejet časovni okvir. Ta bo verjetno v obliki kažipota, do kdaj najkasneje bodo vsa večja gospodarstva sprejela pravno zavezujoče cilje.