Evropski parlament je glasoval proti višanju cen energije in izgubi delovnih mest

Dr. Romana Jordan: Poslanci Evropskega parlamenta smo pravkar sprejeli odločitev, da ne dovolimo poseganja v evropski ogljični trg z začasnim izvzetjem kuponov. “Vesela sem, da smo se odločili odgovorno, saj z višjo ceno ogljika ne bi prav nič vplivali na doseganje okoljskih ciljev do leta 2020, za spodbude k trajnostnemu razvoju pa potrebujemo strukturne reforme ETS. Že več let trajajoča kriza nas opozarja na dejstvo, da je trajnostni razvoj usklajeno ravnovesje med skrbjo za okolje, konkurenčnostjo gospodarstva in socialnimi vidiki. EU ima danes enega izmed najzahtevnejših okoljskih standardov na svetu, konkurenčnost pa je šibka točka na marsikaterem področju. S svojo odločitvijo smo pokazali, da verjamemo v trg ETS ter se hkrati zavedamo težav, s katerimi se sooča evropska industrija,” je po zavrnitvi predloga izvzetja kuponov ETS s strani Evropskega parlamenta povedala dr. Romana Jordan.Evropska komisija je pred časom ocenila, da je cena ogljika v sistemu ETS prenizka. Zato je predlagala začasno izvzetje določenega števila emisijskih kuponov s trga. S tem naj bi se cena s trenutnih 5 evrov dvignila na okrog 9 evrov za tono CO2. Tako hiter in enkraten poseg na trg ogljika bi bil po mnenju dr. Romane Jordan »nepotreben in škodljiv, saj bomo okoljske cilje v EU dosegli. Povzročil pa bo višje cene energije in s tem dodatno obremenil gospodinjstva in gospodarstvo. Še posebej bi bile zaradi ukrepa obremenjene energetsko intenzivne industrijske panoge. V Sloveniji bi bile na ta način prizadete predvsem papirna, jeklarska, cementna in steklarska industrija.«Sistem za trgovanje z emisijami je eden najpomembnejših instrumentov evropske podnebne politike. To je tržni mehanizem in cena emisijskih kuponov se spreminja glede na povpraševanje in ponudbo na trgu. S stabilnim in predvidljivim delovanjem trga oblikujemo okolje, ki je pogoj za vlaganja v trajnostne tehnologije. Povišanje cen emisijskih kuponov pa je povezano tudi s cenami energije. Višje cene bi plačali potrošniki, torej gospodinjstva in gospodarstvo. Cene energije so v Evropi, v primerjavi z ostalim svetom, že sedaj zelo visoke, slovenska podjetja pa opozarjajo, da je cena energije že sedaj prekomerno obremenjena z različnimi dajatvami. ?Več informacij: http://www.romanajordan.si/izvzetje-kuponov-ets-velika-skoda-za-slovensko-gospodarstvoEvropski parlament danes sprejel tudi dogovor o izvzetju tujih letalskih prevoznikov iz sistema ETSEvropski parlament je danes potrdil tudi izvzetje tujih letalskih prevoznikov iz letalske sheme trgovanja z emisijami (ETS) za eno leto. Iz sheme so izvzeti tudi evropski prevozniki, kadar letijo izven območja Unije.»Izvzetje tujih prevoznikov in letov iz sheme ETS mora biti le začasna rešitev, ki bo pripomogla k doseganju globalne rešitve. Menim, da mora ta zakonodaja vplivati na vse uporabnike zračnega prostora Unije, da ne bo ogrožena konkurenčnost evropskih podjetij, pa tudi zaradi naše skrbi do ohranjanja čistega okolja. Ključnega pomena je pravična delitev bremena med sektorji. Za cestni in železniški promet že veljajo omejitve emisij in standardi za izboljšanje kakovosti goriva,« je poudarila dr. Romana Jordan. Vključitev letalstva v ETS je namreč  izredno pomembna, saj prometni sektor prispeva velik delež pri podnebnih spremembah, skupaj z industrijo in energetiko. V letalstvu se je delež emisij povečal za kar 87 % glede na leto 1990. To je razlog, da je od januarja 2012 letalstvo vključeno v evropsko zakonodajo EU ETS.Evropska unija se je za izvzetje tujih letalskih prevoznikov iz sheme ETS odločila zaradi pričakovanja globalnega sporazuma v okviru Mednarodne organizacije za civilno letalstvo (ICAO). Cilj je doseganje globalnega sporazuma na področju letalstva, ki zadeva tudi zunanje-trgovinska vprašanja ter spada v širši kontekst gospodarske krize. Notranji leti Unije so še vedno podvrženi zakonodaji ETS, izvzetje tujih letov pa bo veljalo največ za eno leto.Ozadje:Leta 2006 je Evropska Komisija v Direktive o vključitvi letalskih dejavnosti v sistem za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov predlagala omejitve emisij CO2 za vsa letala, ki pristanejo ali vzletajo na letališčih Unije, hkrati pa omogoča letalskim prevoznikom nakup oziroma prodajo dovolilnic na trgu ogljika Unije (sistem ETS).Direktiva, ki je stopila v veljavo 1. januarja 2012, zajema vse letalske družbe ter vse lete, ne glede na to, ali so znotraj ali izven EU. Ob uveljavitvi pa je direktiva naletela na nemalo nasprotovanja na mednarodni ravni, predvsem s strani Rusije, ZDA in Kitajske. Sodišče evropskih skupnosti je 21. decembra 2011 v pravnem mnenju podalo obrazložitev, da razširitev evropske sheme ETS ne krši načel teritorialnosti oziroma suverenosti tretjih držav.? ?Globalni sporazum na področju letalstva je nujno potreben, saj emisije CO2 v letalskem sektorju hitro naraščajo. Do leta 2020 bodo globalne emisije v mednarodnem letalskem prometu višja za okoli 70 % glede na leto 2005. ICAO napoveduje, da se bodo do leta 2050 emisije povečale celo za 300-700 %. ?Letalski prevozniki bodo zaradi vzpodbud ETS morali vlagati v razvoj učinkovitejših letal z manj emisijami, vpliv na cene vozovnic pa bodo po ocenah Evropske komisije majhen. Na primer, letalski prevoznik Ryanair je zvišal cene vozovnic za 25 centov na let.