Evropski dan jezikov

Mojca Škrinjar: »Ne glede na to, kje bivamo in na katerem delovnem mestu smo, potrebujemo znanje več tujih jezikov. Angleščina že zdavnaj ni več samo tuj jezik, je preprosto orodje ali pripomoček, kot telefon, očala ali ključi.« Evropski dan jezikov se je zgodil tudi že v oddaljenem letu 2008, ko je Slovenija predsedovala EU. Takrat je bila Slovenija ponosna, da je bila v prvi tretjini držav, ki so v osnovno šolanje uvedle obvezni drugi tuji jezik, kar je dr. Milan Zver (SDS), takratni minister za šolstvo, tudi predstavil vsem evropskim ministrom. Učenci so se v sedmem razredu pričeli učiti drugi tuji jezik ob prvem, ki so se ga začeli učiti v četrtem. To je bil res dan jezikov v letu 2008.Dnevu je sledila noč z menjavo vlade in novim ministrom za šolstvo dr. Lukšičem (SD), ki je to obveznost nemudoma ukinil, vendarle pa pustil projekt uvajanja v poskusne šole teči. S kratko enoletno prekinitvijo temnega obdobja smo uspeli v letu 2012 v času vlade Janeza Janše pri ministru dr. Žigi Turku (SDS) pripraviti zakonodajo in znova umestiti drugi tuji jezik kot obvezni v osnovno šolo, tokrat še bolj zgodaj. Noč pa se je spremenila v nočno moro v letu 2013 z menjavo vlade z nastopom ministra dr. Pikala (SD), ki je pripravljeni zakon gladko vrgel v koš ter kruto dokončal poskusno uvajanje drugega tujega jezika v osnovno šolo. Danes drugi tuji jezik ni obvezen v osnovni šoli. Opeharjeni so ostali vsi otroci, ki jim je odsotnost znanja tujega jezika pokvarila kariero.Običajen gostilničar ve, kako zelo pomembno je, da znamo več tujih jezikov. Ne glede na to, kje bivamo in na katerem delovnem mestu smo, potrebujemo znanje več tujih jezikov. Angleščina že zdavnaj ni več samo tuj jezik, je preprosto orodje ali pripomoček, kot telefon, očala ali ključi. Svet je postal globalen, trgovina je sedaj res svetovna  trgovina v polnem pomenu besede.Sklenjen je zgodovinski trgovinski sporazum med EU in ZDA. Dogodek, ki močno prekaša vse druge dogodke tega desetletja, in ki bo močno zaznamoval svet, izboljšal življenja vseh prebivalcev teh celin. Kljub močni povezanosti, trgovski, gospodarski in kulturni, ni odgovorno niti pametno vsega temeljiti le na enem tujem jeziku. Najprej zaradi praktičnosti, nato zaradi enakopravnosti in zaradi kulture. Ne gre pozabiti, da je jezik izjemen izraz narodove kulture v najširšem pomenu te besede, in da s poznavanjem jezika države, ki jo obiskuje tujec, izrazi posebno spoštovanje do države in njenih državljanov, kar je pomemben pogoj za odlične odnose. Le dobri odnosi  pa zagotavljajo mir med narodi in blagostanje.Jezikoslovci so že zdavnaj ovrgli tezo, kako težko se je učiti več tujih jezikov hkrati, in kako je to še zlasti težko majhnim otrokom. Ne prvo ne drugo ne drži, ravno obratno je. Drži pa seveda, da je potrebno znati poučevati tuje jezike na tak način, ki je učinkovit in hkrati za otroke zanimiv. Tu pa lahko začnemo govoriti o odličnosti učiteljev.Kar ve običajen gostilničar, niso vedeli ministri iz vrst SD. Želim si, da bi nova ministrica za izobraževanje, znanost in šport razumela pomen znanja tujih jezikov, nujno recipročnost, ki bo zagotavljala tudi ugled in pomen slovenščine in kulture v evropski in svetovni komunikaciji, in da bo pri tem imela tudi podporo kolegice, nove ministrice za kulturo. Želim si tudi, da bi ravnatelji vrtcev, osnovnih in tudi poklicnih šol razumeli pomen znanja jezikov in omogočali otrokom, učencem in dijakom, da se jih v ustvarjalnem, sodobnem, spodbudnem  delovnem vzdušju dobro naučijo, obenem pa negujejo  naš prelepi slovenski jezik.Mojca Škrinjar,
nekdanja državna sekretarka
na Ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport