Evropska komisija zaradi strukturnega primanjkljaja degradirala vlado Mira Cerarja

Poslanci prvič v zgodovini državnega zbora obravnavajo izjemno pomemben dokument. Gre za predlog odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država, kar nalaga zakon o fiskalnem pravilu, in sicer za obdobje med 2017 in 2019. Stališče je v imenu poslanske skupine SDS podal mag. Marko Pogačnik.

Celoten magnetogram objavljamo v nadaljevanju.

MAG. MARKO POGAČNIK: Pred nami je odlok o okviru za pripravo proračuna sektorja države za leta 2017, 2018 in 2019 na podlagi 6. člena zakona o fiskalnem pravilu. V Slovenski demokratski stranki ocenjujemo, da je proračun najpomembnejši dokument, ki ga sprejema državni zbor, najpomembnejši dokument tudi za državljanke in državljane Republike Slovenije in glede na sprejem fiskalnega pravila tudi ta zakon napotuje prvič v zgodovini, da je potrebno obravnavati odlok o okviru za pripravo proračuna sektorja za državo. Torej se danes soočamo ponovno z enim izmed najpomembnejših dokumentov. Ta dokument je obravnavalo že matično delovno telo in v Slovenski demokratski stranki smo že takrat z obžalovanjem ugotavljali, da na žalost na tem odboru ni bil prisoten minister za finance. Danes si je minister za finance vzel čas, da je prisoten in v Slovenski demokratski stranki pričakuje, da bo minister podal dodatna pojasnila v zvezi s tem pomembnim dokumentom.

Odgovornost za nedelovanje fiskalnega sveta nosita vlada in vladna koalicija

Na samem odboru smo v Slovenski demokratski stranki predlagali, da se odlok umakne, oziroma da se seja Odbora za finance začasno prekini, saj manjka eden izmed ključnih pogojev, da bi lahko o tem odloku kvalitetno razpravljali, in sicer fiskalni svet. V Slovenski demokratski stranki obžalujemo, da fiskalni svet, ki bi moral biti že pred časom imenovan v državnem zboru, ni dobil zadostne podpore. Glede na zakon o fiskalnem pravilu je dejstvo, da bi moral biti fiskalni svet neodvisni organ, ki bi nekako imel roko nad vlado.

Glede dvotretjinske večine, ki je potrebna v državnem zboru, odgovornost nosi vlada in koalicija Stranke modernega centra, DeSUS in SD. Če koalicija ve, da zakon predvideva dvotretjinsko večino, bi morala narediti korak naprej in vzpostaviti kvaliteten dialog tudi z opozicijo, kajti dvotretjinske večine sami v tem parlamentu nimate in potrebno je sodelovanje z opozicijo. To ste večkrat že poudarjali, vendar so to samo vaše besede, da želite neko konstruktivno sodelovanje z opozicijskimi poslanskimi skupinami, dejansko pa tega ne izvajate. Vzeti bi si morali čas, potrkati na vrata opozicijskih poslanskih skupin in skupaj določiti, kdo so primerni člani za fiskalni svet. Vi pa ste izbrali svojo pot, izbrali ste tri imena in jih poslali v državni zbor. V Slovenski demokratski stranki smo prepričani, da odlok o okviru za pripravo proračuna sektorja država za leta 2017, 2018 in 2019 ne more biti ustrezen brez fiskalnega sveta.

Odlok o okviru za pripravo proračuna sektorja za leta 2017, 2018 in 2019 določa ciljni saldo sektorja države, kar pomeni najvišji obseg izdatkov države po 2. členu zakona o fiskalnem pravilu in institucionalne enote po 6. členu zakona o fiskalnem pravilu, državni proračun občine, pokojninska in pa zdravstvena blagajna. V Slovenski demokratski stranki smo že na odboru opozarjali, da je to gradivo, ki ga je pripravila vlada Mira Cerarja, verjetno tudi v največji luči z ministrstvom za finance, pripravljeno pomanjkljivo. Še enkrat, govorimo o najpomembnejšem dokumentu, ki ga sprejema državni zbor, vsebino pa lahko preberemo na približno osmih straneh. Osem strani za tako pomemben dokument je bistveno premalo. Osem strani bi sicer lahko bilo dovolj, če bi bila vsebina kvalitetna in konkretna, ampak temu tudi ni tako. Lahko pa si te korake razlagamo tudi kot samoumevne, da se ta koalicija in vlada Mira Cerarja odločita vedno za neko svojo pot in da pri tem ne upoštevata predlogov in pripomb, ki jih imamo opozicijske poslanske skupine.

Dejstvo je, da je proračun za leti 2016 in 2017, ki ga je sprejel ta državni zbor pod taktirko finančnega ministra dr. Mramorja in predsednika vlade Mira Cerarja, prvič v zgodovini Republike Slovenije sprejet brez sprejetih amandmajev opozicije. To pomeni, da niti enega amandmaja opozicije ta koalicija pri sprejemu proračuna za leti 2016 in 2017. To jasno govori o načinu delovanja te koalicije.

Evroskupina opozarja – Slovenija ne dela dovolj

Če naredimo korak naprej, po najnovejši presoji Bruslja za letošnji slovenski proračun obstaja veliko tveganje, da ne bo skladen z evropskimi pravili, pri čemer pa Evropska komisija in Bruselj temeljno opozarjata na premajhen fiskalni napor. Na premajhen fiskalni napor smo v tem mandatu večkrat opozarjali, vendar koalicija in ministrstvo za finance na to nista odreagirala. Šef evroskupine gospod Dijsselbloem je dejal, da mora biti  Slovenija pripravljena storiti več za spoštovanje evropskih proračunskih pravil. Uvodoma je gospod Dijsselbloem spomnil na sporočilo s strani evroskupine, da Slovenija ne zagotavlja tistega, ker je obljubila glede fiskalnega pravila. To pa je, da bo dejansko zmanjšala strukturni primanjkljaj. V dokumentih Evropske skupine je prognoza, da naj bi Slovenija v letu 2017 imela 2,8 BDP strukturnega primanjkljaja v evroobmočju, kar pa pomeni, da bo po tem podatku na vrhu držav evroskupine. To pomeni na vrhu evroskupine po primanjkljaju v evroobmočju. To je lahko zaskrbljujoč podatek, ampak ponovno, na te dileme smo v Slovenski demokratski stranki tudi že opozarjali. Opozarjali smo že pri sprejemu proračunov za leti 2016 in 2017.

Potrebno je poudariti, da pri sprejemu teh dveh proračunov je tudi Komisija za nadzor javnih financ sprejela sklep, da sta ta dva proračuna pomanjkljiva. In Komisija za nadzor javnih financ je takrat še posebej opozorila, da v proračunih ni podatkov o strukturnem primanjkljaju, kar je pomembno z vidika uveljavljanja 148. člena ustave in v povezavi z zakonom o fiskalnem pravilu, in da finančno ministrstvo še ni pripravilo dokumentov, ki se nanašajo na fiskalno pravilo na letnem izpolnjevanju pogojev glede zagotavljanja fiskalnega pravila. Zastavlja se tudi vprašanje glede realnosti  načrtovanih prihodkov in načrtovanih odhodkov, kar sedaj opozarja tudi Evropska komisija.

Pri poročilu Bruslja so najbolj zaskrbljujoči izgovori ministra za finance, da je prognoza evroskupine povezana s stroški migracij in različno metodologijo in da so brezpredmetni in zavajajoči. V proračunu za leto 2016 je bilo na podlagi posebnega amandmaja sprejeta rešitev, da se v proračunu za migracije zagotovi dodatnih 132 milijonov evrov. Prav tako je tudi metodologija EU glede izračunavanja strukturnega primanjkljaja jasna, transparentna in znana v naprej. V Slovenski demokratski stranki bi razumeli, če bi minister za finance razpravljal o metodologiji na akademski ravni, ne pa kot minister za finance. Prognoza Evropske skupine glede slovenskega strukturnega primanjkljaja dejansko pomeni fiasko za ministra Mramorja, predsednika vlade dr. Mira Cerarja in celotne koalicije, ker so obljubljali, da gre Slovenija glede primanjkljaja v pravo smer. Sedaj pa se je izkazalo, da pa strukturni primanjkljaj postaja rak rana slovenskih financ. In mi smo prepričani, da minister za finance nima niti verodostojnosti, niti moči, da bi zadeve kakorkoli spremenil in postavil v pravo smer.

V Slovenski demokratski stranki poudarjamo, da smo po vzdržnosti javnih financ na repu Evropske unije in Evroskupina je zato Slovenijo degradirala iz skupin držav, ki so pretežno skladne z evropskimi proračunskimi pravili, v skupino držav, kjer obstaja tveganje neskladnosti z pravili. Slovenija je bila degradirana v času prav te vlade in prav te koalicije. V Slovenski demokratski stranki smo prepričani, da si Slovenija, ki je lansko leto v ustavo sprejela fiskalno pravilo, sploh ne bi smela privoščiti tega primanjkljaja. In razlogi za takšno stanje so seveda neodločnost  vlade in koalicije. Imeli boste mandat že skoraj dve leti in v ta državni zbor niste prinesli niti ene reforme, niti ene reforme niste bili sposobni narediti.

Primanjkljaj in tekoča poraba še kar rasteta

Potrebno je poudariti tudi priporočila, ki jih je za Slovenijo pripravila Evropska komisija, to so privatizacija, izboljšanje poslovnega okolja, nadaljnja fiskalna konsolidacija in pa strukturne reforme. Ne samo opozicija, tudi Evropska komisija opozarja na teh pet ključnih problemov, s katerim se Slovenija sooča. In, če ne bo sprejetih nujno potrebnih strukturnih reform, bo leta 2017 strukturni deficit v Sloveniji najvišji v evropskem območju. Napovedi so, da naj bi bil 2,8 %, in to pomeni, da bi bil lahko dvakrat višji od povprečja evroobmočja.

Podatki so zaskrbljujoči in spoštovana koalicija, spoštovane koalicijske poslanke in poslanci, potrebno bo bolj resno vzeti odgovornost. V zadnjem obdobju smo priča, da se večinoma ukvarjate sami s seboj in s kadrovanjem, ampak če bi vsaj to kadrovanje bilo uspešno. Vidimo, da je tudi kadrovanje neuspešno in pa predvsem v škodo slovenskih davkoplačevalcev. Nimamo fiskalnega sveta, enaka zgodba se je ponovila tudi v naši največji banki. Banka je brez nadzornega sveta oziroma manjkajo trije člani nadzornega sveta, dejansko imamo v. d. predsednika uprave NLB in koalicija temu ne naredi nič.

Še nekaj podatkov. Državni proračun je imel prejšnji mesec kar 324 milijonov evrov primanjkljaja, kar je največja letošnja luknja in kar 139 milijonov evrov več kot marca lani. To pomeni 234 milijonov primanjkljaja in pa v primerjavi z letom poprej 139 milijonov več. Skupno po treh mesecih primanjkljaja državnega proračuna znaša 569 milijonov. Zabeležili smo 2 % povečanje tekoče porabe. Prihodki državnega proračuna po treh mesecih znašajo malo več kot 1,9 milijarde evrov in so za 39 milijonov evrov manjši kot v prvih treh mesecih. Upad je večinoma posledica manjših prilivov iz evropskih skladov, trošarin se je pobralo tudi manj, od marca lanskega leta za 32 milijonov evrov manj. Kar pa je vlada prinesla v državni zbor pa je povišanje davčnih obremenitev tako za davkoplačevalce kot za gospodarstvo ter povišanje trošarin. In zdaj se vidi, da so pa vsi ti prihodki manjši, kot so bili leto dni nazaj.

Zaradi vsega navedenega v Slovenski demokratski stranki tega odloka o okviru za pripravo proračuna sektorja države ne moremo podpreti. Nismo ga podprli ne na Odboru za finance in monetarno politiko in ne bomo ga podprli tudi danes. Dejstvo je, da vse opozicijske stranke opozarjamo na velike probleme, ki jih ima ta koalicija, vendar žal tukaj ne sledite in ne poslušate, vendar potrebno se bo s tem soočiti in potrebno je povedati, da seveda sprejmete veliko odgovornost za vse poteze in za vse odločitve, ki jih tudi sprejemate.