Evropa okreva, Slovenija pa žal še ne
torek, 15. 3. 2011Vodja poslanske skupine je poudaril, da Slovenija danes z gospodarskimi kazalci zaostaja za Evropsko unijo, tudi za glavnimi konkurenčnimi državami, pri čemer je poudaril, da zaostajamo zato, ker niso bili pravočasno sprejeti ustrezni ukrepi.
Pojasnil je, da so velik problem v Sloveniji t.i. tihe družbe ter prelivanje denarja na tuje račune in pa dolgotrajni stečajnih postopki. V tem okviru je po njegovih besedah treba ugotoviti tudi, da so regulatorji oziroma nadzorniki v različnih primerih odpovedali, pri očitnih sumih koruptivnih dejanj pa nihče ni ukrepal. “Ali gre za malomarnost teh organov, nevestno delo ali pa so ta ravnanja del sistemske igre, ki obvladujejo ta prostor,” se je vprašal Tanko. Ob tem je poudaril tudi, da je predlagatelj za večino ključnih funkcij v državi, kar zadeva nadzor in regulacijo, predsednik republike, ki pa ob domnevnih kršitvah in spornih dejstvih ni reagiral. Vodja PS SDS je povedal tudi, da smo v poslanski skupini dvakrat predlagali, da se institut tihih družb ukine, vendar koalicija tega predloga ni podprla, kar je ocenil kot posmeh naporom, da bi se zadeve v državi uredile.
Po besedah Jožeta Tanka problem na področju gospodarstva predstavljajo tudi različni razpisi, ki niso transparentni, razpisni postopek pa se zaključi tako, da se denar iz razpisov porazdeli “le ustreznim”. Ob tem je spomnil na razpis za dodelitev sredstev za optična omrežja, na katerega so kandidirale nekatere občine, ki so bile zavrnjene.
Vodja PS SDS je opozoril tudi na problem sodstva, pri čemer je izpostavil, da največje zgodbe, povezane z gospodarskim kriminalom, še niso doživele sodnega epiloga.
Mag. Andrej Vizjak je spregovoril predvsem o gospodarsko-finančni politiki v tem mandatu, “nad katero je človek težko navdušen in težko mirno spremlja dogodke, saj se najbolj odgovorni v vladi pogosto izgovarjajo na nezavidljive razmere v Sloveniji na področju gospodarstva zaradi gospodarske krize.” Dodal je, da vlada pozablja, da številne lestvice konkurenčnosti in gospodarske rasti merijo relativne kazalce v primerjavi z drugimi članicami evro-območja in da so te lestvice dober kazalec tudi “neučinkovitosti vlade pri sprejemanju protikriznih ukrepov.”
Poslanec SDS je opozoril, da gospodarstvo napaja vse podsisteme te družbe; zdravstvo, kulturo, šport, neštete dejavnosti, ki so v tej državi zelo pomembne in “če gospodarstvo ne diha s polnimi pljuči, potem tudi ti podsistemi na dolgi rok ne morejo funkcionirati normalno, torej je dobro stoječe gospodarstvo eden izmed potrebnih pogojev za ustrezno delovanje družbe.” Mag. Vizjak je izpostavil drastično večanje števila brezposelnih v zadnjih dveh letih, težave s slovensko konkurenčnostjo in enormno zadolževanje. “Smo država, ki je v dveh letih Pahorjeve vlade največ povečevala svoj javni dolg, primanjkljaj v državnem proračunu pa je že dobrih 20%,” je pojasnil in dodal, da bo Pahorjeva vlada Slovenijo v “teh štirih letih zadolžila za približno 6 milijard evrov.” Ob tem mag. Vizjak dodaja, da bo treba te dolgove enkrat plačati, to pa bo padlo prav na pleča gospodarstva, ki bo tudi zaradi tega težko konkurenčno.
Poslanec SDS je s konkretnimi podatki podkrepil dejstvo, da je Janševa vlada ob sestopu z oblasti Pahorjevi zapustila dobro dediščino, prav tako je opozoril na ponujeno roko v okviru Partnerstva za razvoj 2+10. “Čeprav nas je koalicija zavrnila, smo predlagali preko 100 zakonskih predlogov in zakonskih aktov za rešitev posledic krize, ki pa so bili vsi zavrnjeni.” Po njegovih besedah Evropa v gospodarstvu bistveno hitreje okreva, “v Sloveniji pa smo bistveno bolj počasni pri tem okrevanju, za kar je odgovorna vlada.”
Mag. Vizjak je povedal tudi, da je Strokovni svet SDS že pripravil oceno stanja v Sloveniji po vladnih resorjih, kar bo tudi osnova programa za prihodnost, in v katerem so ponujene rešitve za aktualno dogajanje. Poudaril je še, da je SDS “alternativa oblasti, da vemo in znamo voditi državo, smo že dokazali, ključne ukrepe in rešitve pa bomo usmerili v večjo gospodarsko aktivnost in pospešitev razvojnih investicij, v gibko javno upravo in v odpravo blokade v finančnem sistemu v tej državi.”
Poslanec SDS dr. Vinko Gorenak pa je spregovoril o stanju na področju pravosodja, notranje politike in javne uprave. Po njegovi oceni je najbolj pereč problem na področju pravosodja prav sojenje v nerazumnih rokih in v sodnih zaostankih, ki se še povečujejo. Problematična pa je tudi navidezna neodvisnost pri sprejemanju odločitev. Po njegovih besedah “pravosodni sistem v Sloveniji preprosto ne deluje.” Ob tem se je strinjal tudi z mnenjem znanega nemškega sodnika Dukoffa, ki je dejal, da se slovenski pravosodni sistem ukvarja sam s sabo, s svojimi plačami in privilegiji, ne ukvarja pa se s sojenjem. Dr. Gorenak je ob tem pojasnil, da bi pravosodni sistem lahko spremenili samo s spremembami ustave, s katerimi se mora strinjati 60 poslancev.
Poslanec SDS se je dotaknil tudi stečajev in prisilnih poravnav, pri čemer je opozoril, da tudi stečajna zakonodaja ni ustrezna in da je poslanska skupina SDS predlagala spremembe, na podlagi katerih bi se preprečile zlorabe instituta stečajev in prisilne poravnave. Gorenak je pojasnil, da se s predlogom zakona, predlaga, da “če ni mogoče v prvem letu plačati 70% sredstev potem, to ni prisilna poravnava, temveč bi predlagali obvezni stečaj, če pa v tem primeru pride do stečaja, potem takšna oseba deset let ne more ustanoviti novega podjetja”.
Tudi področje notranjih zadev je po mnenju poslanca kritično, pri čemer je spregovoril predvsem o spornem najemu Nacionalnega preiskovalnega urada, pri čemer pa niti Računsko sodišče niti organi pregona, niso na to temo rekli še nič.
S področja javne uprave pa je dr. Gorenak spregovoril predvsem o tem, da nameravajo koalicijske stranke krčiti pravice glede razpisa referendumov, saj želijo z zakonom omejiti teme, za katere bi se lahko sklicalo referendum, “kar pa je nesprejemljivo.”