Evropa kot globalni dejavnik

Objavljamo govor predsednika SDS Janeza Janše na kongresu Evropske ljudske stranke v Varšavi. V teh prvih mesecih leta 2009 se zdi, kot da bi se vsa Evropa in ves svet z njo ukvarjal zgolj s finančno krizo ter njenimi gospodarskimi, socialnimi in političnimi posledicami. EU in njene članice so ponovno sredi kriznega upravljanja.

A obstajajo vprašanja, ki presegajo izive sedanje svetovne finančne krize. Vprašanja, ki terjajo celovite odgovore ne glede na krizo. Pravzaprav vprašanja, razrešitev katerih v veliki meri odpravljajo tudi vzroke za krizo samo.

Nacionalni, bolje rečeno evropski interes je bil doslej osredotočen na ustanovne cilje EU: (1) mir in stabilnost ter (2) ekonomski razvoj Evrope. Uspeh je nesporen. EU je danes združena in sposobna skupaj nastopiti pri stotinah zadev, kjer so še pred 20 leti posamične članice imele diametralno nasprotne interese.

Vmes pa se je svet globaliziral in postal soodvisen. Postalo je dokaj očitno, da bo EU v prihodnjih letih lahko uresničevala temeljne cilje svojega nastanka samo tako, da bo sposobna pomembno vplivati na zunanje okolje. Na način, da bodo zaščitene temeljne vrednote, na katerih je zgrajena EU in da bo možen njen nadaljnji razvoj na osnovi teh vrednot.

Je EU to danes tehnično sposobna? Zagotovo. Je to sposobna sama? Zagotovo ne. Je sposobna v ta namen oblikovati učinkovito zavezništvo? To je ključno vprašanje.

Se je osnovni interes Evropejcev po 50 letih spremenil? Pravzaprav ne. Še vedno je to blaginja Evropejcev. Tu ni kakih bistvenih dilem. Za današnji čas je bistveno spoznanje, da ključni izzivi za uresničevanje tega cilja ne ležijo več znotraj EU, temveč zunaj nje.

Tako, kot je bilo leta 1948 bistveno spoznanje, da rešitve (trajni mir, hitra obnova porušene Evrope, blagostanje) ne tičijo več samo znotraj posameznih evropskih držav, temveč je potrebno za preprečitev novih vojn oblikovati skupne politike, tako je danes ključno spoznanje, da lahko EU državljanom svojih držav članic oziroma Evropejcem zagotavlja trajni mir ter nadaljnji pozitiven razvoj oz. blaginjo samo, če bo sposobna odločujoče vplivati na zunanje okoliščine. EU se mora nujno obrniti navzven, če hoče biti še naprej uspešna navznoter. Zakaj?

Ključni izzivi za EU so: (1) svetovni mir, stabilnost in varnost; (2) revščina v svetu; (3) klimatske spremembe. Vsi trije izzivi so med seboj tesno povezani. Prepletajo se tako vzroki zanje, kot nekatere njihove posledice. Njihova skupna značilnost pa je, da jih danes noben posamični svetovni dejavnik ne more uspešno rešiti. Potrebno je sodelovanje vseh, ki lahko na te izzive odločilneje vplivajo, še prej pa pravi predlogi rešitev, vodenje z zgledom in oblikovanje dovolj močnih sredotežnih jeder oz. zavezništev.

Zakaj je od treh naštetih izzivov odvisna prihodnja stopnja blaginje Evropejcev?
Zato, ker:
(1) Vojne in nestabilnost v drugih delih sveta neposredno vplivajo na cene nafte, surovin in hrane, na varnost turistov, podjetnikov in naložb evropskih podjetij, obenem pa povečujejo revščino in onemogočajo učinkovito razvojno pomoč. EU je sama po sebi mirovni projekt.  Zato ima notranjo moralno moč in potrebne izkušnje, da lahko učinkovito pomaga pri preseganju različnih nasprotij in napetosti, ki lahko vodijo v oborožene konflikte in vojne.

(2) Revščina v Afriki, Latinski Ameriki, Karibih in drugod predstavlja sama po sebi velik izziv za humanitarno podlago EU temeljev. Poleg tega pa povečuje migracijski pritisk na države EU, še posebej na sredozemske in najbolj razvite, ter povečuje možnosti izbruha epidemij in pandemij, ki bi lahko neposredno zajele tudi EU

(3) Klimatske spremembe so globalni izziv. EU se mu ne more izogniti. Kot zelo razvita in kot zelo soodgovorna zanje je dolžna ukrepati. Klimatske spremembe neposredno in posredno ogrožajo EU. Predvsem z vremenskimi pojavi, ki ogrožajo življenja ljudi in povzročajo veliko materialno škodo, z dvigovanjem morske gladine, ki neposredno ogroža obalne dele EU, z neugodnimi vplivi na pridelavo hrane, s povečevanjem migracijskih pritiskov zaradi širjenja puščav (desertifikacija) in ogrožanja pridelave hrane nasploh predvsem v revnejših predelih sveta in s krepitvijo migracijskega pritiska zaradi dviga morske gladine in ogrožanja stotine milijonov ljudi na drugih celinah.

Vsi trije izzivi so med seboj tesno povezani. Prepletajo se tako vzroki zanje kot nekatere njihove posledice, tako v pozitivni kot v negativni smeri razpleta, kajti: (1) Trajen svetovni mir, stabilnost in varnost omogočata tako okolje za učinkovito odpravljanje revščine, kot tudi normalne okoliščine za globalne dogovore o boju proti klimatskim spremembam; (2) Boj proti klimatskim spremembam neposredno zmanjšuje tveganje revščine v številnih delih sveta in hkrati zmanjšuje nevarnost vojn zaradi boja za vire pitne vode ali plodno zemljo; (3) Odpravljanje revščine zmanjšuje tveganja za svetovni mir in varnost, saj večja blaginja odpravlja boj za vire kot vzrok konfliktov

Ker mora Evropa že za nadaljevanje svojega vsestranskega razvoja in ustvarjanja blagostanja Evropejcev neizbežno reševati vse tri ključne globalne probleme, sam po sebi nastopa čas za dejavnejšo, ponekod celo vodilno vlogo EU v svetu. EU je lahko vodilna sila globaliziranega sveta, ker:
1.    je unija držav, ki je dokazala, da lahko usklajuje razlike na dostojanstven način in se ob tem še zelo hitro razvija na pretežno trajnosten način;
2.    že danes vodi z zgledom v boju proti klimatskim spremembam;
3.    je že danes vodilna v boju proti revščini;
4.    je z zadnjo in bodočimi širitvami tudi populacijsko strateški dejavnik;
5.    razvija medkulturni dialog, ki ga jemlje resno;
6.    je euro globalna valuta;
7.    je evropski način življenja dovolj privlačen za velik del svetovnega prebivalstva;
8.    je ekonomsko in tehnološko sposobna voditi ali vsaj hitro slediti najboljšim.

Ob predvidevanju, da bodo vse države članice EU ratificirale reformno Lizbonsko pogodbo, s čimer bo izpolnjen zadnji večji tehnični in psihološki predpogoj, da se EU obrne navzven, bodo največje ovire na poti k vodilni globalni vlogi EU predvsem (1) nepripravljenost velikega dela evropskega javnega mnenja, da EU in države članice namenijo bistveno večji del pozornosti, denarja in aktivnosti globalnim izzivom ter (2) bojazen pred nadaljnjimi reformami in spremembami, ki so za večje zunanje angažiranje EU neizbežne.

Obe našteti oviri bosta v prihodnjih letih vsekakor osrednji politični izziv Evropske ljudske stranke. Veliko bomo morali še storiti, da bo evropska javnost razumela, da je blaginja Evrope neposredno povezana z mirom v svetu, odpravo revščine in uspešnem boju proti klimatskim spremembam. Še več, da bo podprla oblikovanje evropskih programov, institucij in širših zavezništev, ki bodo sposobna vse tri probleme rešiti v času življenja naše in naslednje generacije.