Evropa je vezivo, ki nas mora ohranjati tudi v prihodnosti

Nocoj je v Hotelu Lev potekala javna tribuna z naslovom »Evropa in z njo Slovenija na razpotju – Slovenija, evropska država«, ki jo je organiziral Zbor za republiko. Pogovornega večera so se udeležili Holger Haibach iz fundacije Konrad Adenauer Stiftung, nekdanji predsednik Evropskega parlamenta dr. Hans-Gert Pöttering, vodja slovenske poslanske skupine v Evropskem parlamentu in nosilec skupne liste SDS in SLS za evropske volitve dr. Milan Zver, predsednik Slovenske ljudske stranke Marjan Podobnik ter predsednik slovenske demokratske stranke Janez Janša.

Dr. Hans-Gert Pöttering, nekdanji predsednik Evropskega parlamenta je pozdravil vse prisotne in izpostavil, da je vesel obiska Slovenije ter se spomnil njenega uspeha že na samem začetku njene evropske poti: »Slovenija je bila v času 1. vlade Janeza Janše prva država od vseh novo pridruženih članic leta 2004, ki je predsedovala Evropski uniji.

Ko sem leta 1979 začel s prvim mandatov v Evropskem parlamentu, si nisem upal niti pomisliti, da bo Slovenija, ki je bila takrat še del komunistične Jugoslavije, za časa mojega življenja postala del demokratične Evropske unije. Toda leta 2004 se je skupaj z ostalimi bivšimi komunistični državami, kot so Poljska, Češka, Slovaška, Estonija… pridružila Uniji. Dosežek teh držav lahko označimo kot čudež naše generacije.

Pöttering je izpostavil, da Evropo čaka mnogo izzivov, eden večji pa bo zagotovo tudi migrantska kriza. Dejal je, da bo treba postaviti mejo med tem, kdo je begunec in kdo ilegalen migrant: Evropa ne sme zavrniti pomoči tistim, ki bežijo pred vojno ali zaradi političnih nemirov v svoji državi, na drugi strani pa moramo zapreti meje ilegalnim migracija, saj tudi Evropa ne more pomagati vsem, ki imajo socialnih in ekonomskih v soji domovini. Tem ljudem moramo pomagati v državi, kjer problem izvira, in ne v EU.

Predstavil je tudi 3 politične identitete, ki jih zagovarja identiteta našega doma, bližnjih in prijateljev, identiteta lokalne in nacionalne skupnosti ter identiteta na ravni Evrope. Pozval je, da bodimo ponosni Evropejci, Slovenci in člani naših družin, hkrati pa nikoli ne poveličujmo le svojega naroda, saj lahko to vodi k nacionalizmu, ki je običajno vodil k vojni.

Za njim je spregovoril nosilec skupne liste SDS in SLS dr. Milan Zver, ki je spomnil, da letošnje evropske volitve sovpadajo z 15. obletnico vstopa Slovenije v EU. Kot je dejal, je Slovenija z vstopom ogromno pridobila, dodaten trg, ki je vzpodbudil rast gospodarstva, evropska sredstva, ki so omogočila projekte v vsaki slovenski občini… Poudaril je, da se kulturno slovenski narod uvršča v srednjo in zahodno Evropo, saj je ravno kultura je tista, ki nas v Evropi najbolj povezuje:

Skozi stoletja je Evropa razvila sistem vrednot, ki so pomembne za našo kulturo in razvoj, in sicer dostojanstvo, svoboda, enakost, mir, demokracija in vladavina prava. Pripadnost tem vrednotam in kulturi nas povezuje.

Dodal je še, da moramo tako Slovenci kot Evropejci vlagati v svoj razvoj, politiko, izobraževalni sistemi in zavedanje lastne identitete:

Lahko smo dobri Slovenci, Evropejci, pripadniki lokalne skupnosti, vse hkrati. Boj za identiteto je ključen v evropski civilizaciji, če želimo ohraniti svojo kulturo, identiteto, jezik in vrednote v močni Evropski uniji z močnimi članicami.

Marjan Podobnik, predsednik Slovenske ljudske stranke, je na samem začetku spomnil, da jutri mineva 30 let od Majniške deklaracije, »v kateri smo Slovenci našteli cilje slovenske države, a vseh do danes še nismo uspeli uresničiti, od težnje po pravni državi do tega, enakosti pred zakonom, boja proti korupciji, pa vse do primerljive kvalitete življenje, ne glede na to, v katerem delu Slovenije živimo.« Dodal je, da se v SDS in SLS se zavzemamo za spoštovanje sočloveka družine, dela, domovina. To pomeni, da morajo za vse biti ustvarjeni enaki pogoji za uspešen razvoj.

Mi smo trden člen Evropske ljudske stranke, ki je glavna povezovalna sila EU, in s skupno listo bomo naredili vse, kar je v naši moči, da tako tudi ostane,

je Marjan Podobnik poudaril pomen največje stranke v Evropskem parlamentu. Prav tako je poudaril, da moramo biti ponosni na svojo identiteto in kulturo: »Krščanstvo je duhovno-kulturna tradicija našega prostora, ki opredeljuje našo bit. Moramo biti odgovorni in spoštovati tuje družbe, kakor morajo tuje družbe, ki prihajajo v Evropo, spoštovati našo kulturo. Ne smemo se bati povedati, mi, Slovenci ali mi, Evropejci. Dotaknil se je tudi migracij, s katerimi se sooča Evropa: »Humanitarni moramo biti z pravimi begunci, materami, ki z otroki bežijo pred vojno, na drugi strani pa moramo zapreti meje pred nezakonitimi prestopi meje s strani ekonomskih migrantov.« Na koncu je predsednik SLS izrazil zadovoljstvo, da nam je uspelo sestaviti skupno listo za evropske volitve, saj »skupni nastop dokazuje možnost sodelovanja, kar gradi politično zaupanje v državi.«

Kot zadnji govornik nocojšnje javne tribune je spregovoril predsednik SDS Janez Janša, ki je na samem začetku spomnil na zlate čase po vstopu Slovenije v Evropsko unijo, ko se je vse zdelo idealno. »Rezultat na referendumu o vstopu Slovenije v EU je bil veličasten, toda proslavo ob vstopu v EU smo pripravili mi, kot opozicija, levica, ki je takrat vodila vlado, pa ni pripravila ničesar,« se leta 2004 spominja Janez Janša.

Slovenci smo vstopili v EU, ki ni zgolj tehnična skupnost, razširjen trg, ampak je skupnost, ki je politična povezava in temelji na političnih vrednotah. Toda zdi se, da se je do danes marsikaj porazgubilo. Vsaka skupnost, ki izgubi temeljne vrednote, je v krizi. To velja tudi za Evropsko unijo.

Janša dodaja, da ta kriza ne bo rešena čez noč, toda če ne bo prišlo do sprememb, lahko sledi še kakšen odhod podoben Brexitu. Ob tem poudarja, da je prišlo do streznitve in lahko na optimistično gledamo na prihodnost Evrope. Po njegovem mnenju, je »z izjemo prvih štirih let, Slovenija od vstopa v EU, zakorakala globoko nazaj, kar zadeva evropske vrednote. Na začetku so bili narejeni realni koraki proti demokratični tranziciji. Toda ko kontrole nad Slovenijo ni bilo več, so se levičarji tega zavedali in Slovenijo popeljali nazaj. Danes se bi morali opravičiti Evropi za to, kar smo »prešvercali« v Evropo.«

Da je stanje v Sloveniji zares zaskrbljujoče, dokazujejo tudi dogodki, ki se jih udeležujejo sodniki slovenskih sodišč in delajo reklamo kandidatom socialističnih strank za evropske volitve. “Evropa ima mnogo problemov, toda Slovenija ima bistveno večje. Smo na večjem razpotju kot EU,« je izpostavil Predsednik SDS, ki je tudi zaskrbljen nad dejstvom, da imamo v državnem zboru stranko, ki za vzor postavlja Venezuelo in jo volijo predvsem mladi ljudje.

V našem interesu je, da se Evropa ohrani, v prihodnjem mandatu nas po brexitu in migranstki krizi čaka stabilizacija. Čaka nas obdobje, v katerem ne bo časa za hitre projekte, kot so reforma Lizbonske pogodbe…

Ob koncu je dejal, da je nemogoče pričakovati, da bo Evropa močna, če so države članice šibke. V Evropskem parlamentu je namreč težko razložiti situacijo, ki jo imamo v Sloveniji. Žal za razliko od tega, kar marsikdo misli izven Slovenije, slovenska levica ni proevropska. Stvari, ki se dogajajo v Sloveniji, se ne dogajajo v nobeni drugi evropski državi. Ko je Slovenija potrebovala spodbude in nasvete iz tujine, je slovenska levica postala nacionalistična v slabem pomenu besede, ni želela poslušati predlogov Evrope ob reševanju slovenskih bank, Evropo pa je označila za oderuško.

Predsednik je svoj govor zaključil s povabilom na volitve 26. maja, ko bomo ponovno imeli priložnost, da opravimo dolg do Slovenije in Evrope. Dodal je, da so vstopni pragi visoki, levica gre na volitve razdrobljena in tudi zato lahko ob vseh odličnih kandidatih optimistično pričakujemo zmago in odličen rezultat.