V času iztekajočega se mandata je Evropa gospodarsko napredovala, hkrati pa se je soočila z velikim varnostnim problemom, ki ostaja izziv tudi za čas prihodnjega mandata.
Gorenjska regijska koordinacija Slovenske demokratske stranke je na Šmarjetni gori nad Kranjem pripravila srečanje za članice, člane in simpatizerje, ki so se ga udeležili predsedniki Gorenjskih odborov, poslanci mag. Branko Grims, mag. Marko Pogačnik in Žan Mahnič, evropski poslanki Romana Tomc in Patricija Šulin ter kandidat za evropskega poslanca Davorin Kopše. Dogodek je moderiral predsednik Gorenjske regijske koordinacije Bojan Homan.
Kot prva je dobila besedo Romana Tomc, ki je na začetku poudarila, da dela v Bruslju, živi pa v Sloveniji in prav vsak vikend se vrača domov. Na začetku mandata si je za vodilo izbrala moto »Več Slovenije v Evropi in več Evrope v Sloveniji«.
»Pet let ni dolga doba pa vendarle je dovolj, da sem lahko naredila kaj koristnega za Slovenijo. Kako danes vidim Evropo? Precej drugače kot pred petimi leti, ko smo prišli v Evropski parlament. Takrat smo se ukvarjali v glavnem z gospodarskimi zadevami, bila je velika gospodarska kriza in visoka brezposelnost, danes imamo gospodarsko rast, brezposelnost pa je najnižja kadarkoli zabeležena v celotni EU,« je poudarila evropska poslanka.
Kljub temu da so veliko naredili na gospodarskem področju, na zaščiti potrošnikov, se o tem zelo malo sliši v državah članicah, je bila kritična, še posebej malo pa v Sloveniji. »Mi imamo eno izmed najnižjih udeležb na evropskih volitvah, ljudem se zdi Evropa zelo daleč,« je prepričana, največjo krivdo pri tem pa nosijo mediji. Izpostavila je svojo izkušnjo z novinarjem, ki 5 let poroča o tem, kaj evropski poslanci delajo v Bruslju in jo vpraša, gospa, dajte mi povedati, kaj ste pa naredili, s čim se pa vi tukaj ukvarjate. »To prinaša volilno abstinenco, mediji prinašajo novico, da se tam nič ne dogaja, nič ne delajo, vsi politiki so enaki, najboljše, da ostanete doma,« je razočarana nad stanjem.
Vendarle pa je Slovenija na evropskem prizorišču pomembna država, zelo veliko smo dosegli, zatrjuje Romana Tomc. Za primer je navedla Nemčijo, ki ima 96 poslancev in 82 milijonov prebivalcev, Slovenija pa ima 8 poslancev pri dveh milijonih prebivalcev. »Če gledate po teži, so državam, ki so majhne, namenili večjo težo. Mi imamo ravno tako enega evropskega komisarja kot ostale države in imamo en glas v evropskem svetu, kjer sedijo predsedniki vlad. Hvala Bogu za Evropo, da jo imamo, da imamo prost pretok, številne ugodnosti, nenazadnje lahko dobimo tudi zelo veliko denarja,« je strnila.
Evropska poslanka je postregla še z nekaj statističnimi podatki. Na leto ima Evropski parlament najmanj 12 sej, v povprečju pa poslanci glasujejo več kot 1000 krat na eno sejo, dvignejo roko ali pritisnejo na gumb. »Ko me vprašajo, katero je najbolj pomembno, je težko izbrati, veliko je pomembnih,« še dodaja.
Ko jo sprašujejo o dosežkih, jih težko izpostavi, ker jih je bilo veliko, ampak ko že mora izbrati, navede tri: v sporu z Avstrijo je dosegla, da bodo slovenski otroci dobili v celoti plačan otroški dodatek, kot jim pripada. Ponosna je, da ji je uspelo pred odbor za preprečevanje pranja denarja in utaje davkov uvrstiti obravnavo primera pranja denarja v NLB. Odbor je ugotovil, da je do pranja denarja nedvomno prišlo, Slovenija je dobila nalogo, da s svojimi institucijami opravi z bančnim kriminalom, a se do danes ni zgodilo nič drugega kot to, »da so mene obtoževali, da tožim Slovenijo v tujini. Jaz nisem noben odvetnik bančnih kriminalcev, ampak zastopam ljudi, ki so bili tukaj oškodovani in zaradi tega oškodovanja imate nižje pokojnine, plače in v Sloveniji živimo slabše. Mene so izvolili ljudje in v Bruslju zastopam ljudi.«
Romana Tomc se je ves mandat zelo intenzivno ukvarjala s socialo in zaposlovanjem, parlament ji je zaupal pripravo enega izmed najpomembnejših poročil o zaposlovanju mladih, zelo ponosna pa je, da se je v njeni poslanski pisarni na plačanem pripravništvu zvrstilo kar 40 mladih stažistov.
Davorin Kopše je uvodoma dejal, da kandidira evropskega za poslanca, ker bi rad dal svoj prispevek h kvalitetnemu delu slovenskih poslancev v Evropskem parlamentu. »Kvantiteti nič ne pomaga, če nima kvalitete, to mi v Sloveniji imamo in to mi v Bruselj pošiljamo,« je dejal in zbrane povabil k branju Demokracije, v kateri je podrobno predstavljena njegova življenjska pot pa tudi zgodba o pobudi za zbiranjem prostovoljnih prispevkov za Slovensko demokratsko stranko: »To je bila čudovita zgodba, ki je trajala od januarja do volitev lansko leto. Zahvaljujem se vsem, ki ste vneto sodelovali, veliko vas je bilo in ponosen sem na vas. Jaz sem samo sprožil ta plaz, plaz pa ruši kasneje in ta plaz je bil fantastičen.«
V nadaljevanju je orisal svojo poklicno pot na področju varnosti. Po srednji šoli se je zaposlil v takratni milici in pred osamosvojitvijo izstopil zaradi nekih okoliščin. Preizkusil se je v podjetništvu, ki pa mu ni šlo najbolj od rok, ker ni imel ustrezne podlage, nato je svoje delo do nesreče nadaljeval v Slovenski vojski.
»Potreboval sem par let, da sem se rehabilitiral, treba je bilo veliko stvari razčistiti v glavi in danes sem tukaj pred vami kot kandidat za poslanca. Ko bom izvoljen, si želim delati na področju varnosti, kar je aktualna tema v celotni Evropi in v svetu, ogrožajo nas prišleki, ki vdirajo k nam v glavnem z nepoštenimi nameni. Dogajajo se nam raznorazne akcije, teroristične, posilstva, požiganja, ogrožanje varnosti na cestah in to moramo preprečiti,« je dejal Kopše.
Njegova ideja je, da bi Evropska unija ustanovila agencijo, ki bi se ukvarjala z vprašanji obdelave obveščevalnih in varnostnih podatkov. »Ne gre za operativno službo, rad pa bi, da bi izkušeni bivši operativci opravili analitično delo, da se podatki ovrednotijo in pošljejo uporabnikom. Na ta način bi se bistveno lažje in hitreje lahko spopadali s problemom varnosti, ki je danes v EU več kot pereč,« je o ideji, ki je še na začetku, saj o tem še ni razpravljal z nobenim strokovnjakom, prizadeval pa si bo, da bi prišlo do realizacije, razložil.
Prihodnost vidi v krepitvi evropske varnostne organizacije Frontex. »Za začetek mislim, da bi bil to zadosten ukrep. Skupne vojske kot vojske v Evropi za zdaj še ne vidim, si jo pa želim, ideja je in z gotovostjo lahko trdimo, da bo do tega tudi prišlo,« je strnil Davorin Kopše.
Patricija Šulin je na začetku nagovora spomnila, da bomo čez nekaj dni, 1. maja, praznovali 15. obletnico vstopa Slovenije v Evropsko unijo. »To se je slavnostno zgodilo prav v Novi Gorici na trgu Evropa na meji s sosednjo Italijo. V tleh je krog, ki ga je polovica na slovenskem ozemlju in polovica na italijanskem in označuje ta dogodek,« je dejala in ljudi povabila k ogledu te znamenitosti.
Spomnila je na čas, ko je med državama še bila državna meja. Vesela je, da danes meje ni več in si je mladi ne znajo niti več predstavljati. »Evropska unija tako tako nam kot predvsem mladim nudi ogromno priložnosti, ki jih mladi znajo izkoristiti. Imamo prost pretok ljudi, kapitala in blaga. To ponuja ne samo Sloveniji ampak vsem državam, ki so vključene v EU, ogromno možnosti,« je poudarila in ob tem dodala, da so bili zaradi vseh teh ugodnosti prav mladi tisti, ki so bili najbolj razočarani nad odločitvijo referenduma o izstopu Velike Britanije iz Evropske unije.
»Na našem koncu smo braniki te zahodne meje, kjer so potekale tudi vse vojne, tako prva in druga svetovna vojna, kot vojna za Slovenijo. Mi, ki živimo ob meji, smo mogoče prav zaradi meje deležni nekih drugih situacij kot tisti, ki živite v notranjosti. Vendar sem vesela, da lahko vsi sobivamo in da nam danes ni več potrebno švercati.«
Patricija Šulin je poudarila, da je biti evropska poslanka izjemna izkušnja tako na privatni kot na strokovni ravni, brez razumevanja domačih in bližnjih pa to nalogo težko opravljaš. V petletnem mandatu so poslanci približno 400 krat poleteli z letalom.
»Evropa leta 2014 je bila še nekoliko drugačna kot danes, takoj po začetku mandata so se začele dogajati migracije, ki so dodobra zaznamovale ta mandat. Tudi terorizem, začeli smo se zavedati, da je naša varnost zelo šibka in da smo vsi skupaj zelo ranljivi. Potrebno je bilo zelo hitro zagristi tudi na področja dela, s katerimi si se srečal prvič,« je pojasnila evropska poslanka.
Kot članica odbora za proračun, polovico mandata tudi njegova podpredsednica, je sodelovala pri pripravi proračuna Evropske unije. »Tukaj sem skupaj s kolegi dosegla to, da smo več sredstev zagotovili za pobudo za zaposlovanje mladih, več sredstev za varnost, za raziskave in razvoj, za kmetijstvo in kohezijo in za mala in srednja podjetja, kar pride prav tudi Sloveniji,« je dejala in dodala, da je v sklopu proračuna še veliko drugih skladov, vendar je žal Slovenija med državami, ki je zelo slabo črpala evropski denar. Ministrstva in vlada niso pripravili ustreznih programov, projektov in smernic, ki bi jih Evropska komisija ocenila kot dobre in zanje Sloveniji odobrila sredstva. Ob tem je spomnila na čas druge Janševe vlade, ki je prevzela zatečeno stanje in urgentno pospešila pripravo projektov, preko katerih je pred iztekom takratne finančne perspektive uspela počrpati evropski denar do zadnjega centa.
Kritična je bila tudi do aktualnega predsednika vlade Šarca, ki je zavrnil povabilo Evropskega parlamenta, kjer bi spregovoril o svoji viziji razvoja Evropske unije. Izrazila je bojazen nad vodenjem Evropskega sveta s strani politika brez vizije o prihodnosti EU. »Srčno si želim, da bodo naslednje državnozborske volitve prinesle tistega predsednika vlade, ki zna voditi državo in ki zna streči stvarem tudi v Evropi. Kdo to je pa verjetno vemo vsi,« je zaključila svoje misli Patricija Šulin.
Galerija
