Eva Irgl:"Kdaj bo država Slovenija zmogla pietetni pokop pobitih po vojni?"
petek, 6. 9. 2013S pietetnim pokopom, s stremljenjem k resnici, z obžalovanjem, predvsem pa z obsodbo vseh tistih, ki so zločine izvršili, bomo lahko zaprli to težko in krvavo poglavje slovenske zgodovine. Poslanka SDS Eva Irgl je na Vlado RS naslovila pisno poslansko vprašanje v zvezi z ureditvijo množičnega grobišča rova sv. Barbare v Hudi jami.
Leta 2009 so nas globoko pretresla razkritja v Barbara rovu v Hudi jami pri Laškem. Kot takratna predsednica Komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti, sem želela sklicati nujno sejo komisije na terenu, kjer bi člani komisije lahko izkazali pieteto do vseh nasilno pobitih po vojni ter se seznanili z delom sektorja za vojna grobišča pri Vladi RS. Žal so takratni koalicijski poslanci mojo prošnjo zavrnili.Na to občutljivo vsebino ves čas opozarjam s poslanskimi vprašanji, vendar pa odgovori s strani vlade in ministra ne dajejo ustreznih rešitev. Tudi na Komisiji za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti smo na mojo pobudo večkrat obravnavali vprašanja polpretekle zgodovine, ki so globoko zaznamovala slovenski narod.Kot sem seznanjena, naj bi vlada v proračunih za leti 2014 in 2015 večino sredstev namenjenih vojnim grobiščem, namenila za gradnjo spomenika vsem žrtvam vojn, to pa naj bi po mnenju Komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč zaustavilo urejanje prikritih grobišč. Komisija je Vlado RS tudi pozvala, da še pred gradnjo spomenika izpolni mednarodnopravne obveznosti, ki Sloveniji nalagajo ureditev vojnih grobišč.Naj tudi sama spomnim na spoštovanje civilizacijskih norm, kamor v prvi vrsti sodi pietetni pokop umrlih. Republika Slovenija tega koraka do sedaj, žal, še ni zmogla. S pietetnim pokopom, s stremljenjem k resnici, z obžalovanjem, predvsem pa z obsodbo vseh tistih, ki so zločine izvršili, bomo lahko zaprli to težko in krvavo poglavje slovenske zgodovine.Politični prostor bi moral še posebej pri vprašanjih pietete pokazati enotno in najvišjo etično in moralno držo, kar pomeni, da je potrebno vse narediti za to, da se nasilno pomorjene ljudi najprej pietetno pokoplje, saj je to njihova neodtujljiva pravica, šele potem pa lahko dostojanstveno in s spoštovanjem do žrtev, postavimo skupno spominsko obeležje. Namen postavitve obeležja bi morala biti izključno pieteta do umrlih in ne kakršnokoli dodatno razdvajanje slovenskega naroda zaradi političnih interesov.
V Sloveniji danes še vedno živi veliko število ljudi, ki ne vedo, kje so umrli njihovi najbližji. V rovih Hude jame pa na dostojen pokop čakajo posmrtni ostanki 778 pobitih ljudi, še najmanj trikrat toliko pa naj bi jih ležalo v jašku.Pričakujem, da bo politika enotno, ne samo obžalovala povojne poboje, ampak tudi jasno povedala, da je potrebno obsoditi tiste, ki so zločine storili. Nekateri so še živi in prejemajo visoke državne pokojnine.Zato vas sprašujem naslednje:1. Ali namerava Vlada RS pred gradnjo spomenika vsem žrtvam vojn izpolniti mednarodnopravne obveznosti, ki Sloveniji nalagajo ureditev vojnih grobišč?2. Ali in kdaj se namerava Vlada RS javno opredeliti do tega, da pri teh vprašanjih ni dovolj le obžalovanje, ampak tudi jasna obsodba tistih, ki so zločine storili?3. Kaj bo Vlada RS storila za dostojen pokop po vojni pobitih ljudi v tem množičnem grobišču?4. Kakšna je usmeritev pristojnega ministrstva glede reševanja vprašanj (prikritih) grobišč oziroma njihovega vzdrževanja?5. Na kakšen način namerava Vlada RS pri postavitvi spominskega obeležja, pridobiti čim širše družbeno soglasje, ki ne bo delilo naroda, ampak ga povezovalo?
Leta 2009 so nas globoko pretresla razkritja v Barbara rovu v Hudi jami pri Laškem. Kot takratna predsednica Komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti, sem želela sklicati nujno sejo komisije na terenu, kjer bi člani komisije lahko izkazali pieteto do vseh nasilno pobitih po vojni ter se seznanili z delom sektorja za vojna grobišča pri Vladi RS. Žal so takratni koalicijski poslanci mojo prošnjo zavrnili.Na to občutljivo vsebino ves čas opozarjam s poslanskimi vprašanji, vendar pa odgovori s strani vlade in ministra ne dajejo ustreznih rešitev. Tudi na Komisiji za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti smo na mojo pobudo večkrat obravnavali vprašanja polpretekle zgodovine, ki so globoko zaznamovala slovenski narod.Kot sem seznanjena, naj bi vlada v proračunih za leti 2014 in 2015 večino sredstev namenjenih vojnim grobiščem, namenila za gradnjo spomenika vsem žrtvam vojn, to pa naj bi po mnenju Komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč zaustavilo urejanje prikritih grobišč. Komisija je Vlado RS tudi pozvala, da še pred gradnjo spomenika izpolni mednarodnopravne obveznosti, ki Sloveniji nalagajo ureditev vojnih grobišč.Naj tudi sama spomnim na spoštovanje civilizacijskih norm, kamor v prvi vrsti sodi pietetni pokop umrlih. Republika Slovenija tega koraka do sedaj, žal, še ni zmogla. S pietetnim pokopom, s stremljenjem k resnici, z obžalovanjem, predvsem pa z obsodbo vseh tistih, ki so zločine izvršili, bomo lahko zaprli to težko in krvavo poglavje slovenske zgodovine.Politični prostor bi moral še posebej pri vprašanjih pietete pokazati enotno in najvišjo etično in moralno držo, kar pomeni, da je potrebno vse narediti za to, da se nasilno pomorjene ljudi najprej pietetno pokoplje, saj je to njihova neodtujljiva pravica, šele potem pa lahko dostojanstveno in s spoštovanjem do žrtev, postavimo skupno spominsko obeležje. Namen postavitve obeležja bi morala biti izključno pieteta do umrlih in ne kakršnokoli dodatno razdvajanje slovenskega naroda zaradi političnih interesov.
V Sloveniji danes še vedno živi veliko število ljudi, ki ne vedo, kje so umrli njihovi najbližji. V rovih Hude jame pa na dostojen pokop čakajo posmrtni ostanki 778 pobitih ljudi, še najmanj trikrat toliko pa naj bi jih ležalo v jašku.Pričakujem, da bo politika enotno, ne samo obžalovala povojne poboje, ampak tudi jasno povedala, da je potrebno obsoditi tiste, ki so zločine storili. Nekateri so še živi in prejemajo visoke državne pokojnine.Zato vas sprašujem naslednje:1. Ali namerava Vlada RS pred gradnjo spomenika vsem žrtvam vojn izpolniti mednarodnopravne obveznosti, ki Sloveniji nalagajo ureditev vojnih grobišč?2. Ali in kdaj se namerava Vlada RS javno opredeliti do tega, da pri teh vprašanjih ni dovolj le obžalovanje, ampak tudi jasna obsodba tistih, ki so zločine storili?3. Kaj bo Vlada RS storila za dostojen pokop po vojni pobitih ljudi v tem množičnem grobišču?4. Kakšna je usmeritev pristojnega ministrstva glede reševanja vprašanj (prikritih) grobišč oziroma njihovega vzdrževanja?5. Na kakšen način namerava Vlada RS pri postavitvi spominskega obeležja, pridobiti čim širše družbeno soglasje, ki ne bo delilo naroda, ampak ga povezovalo?