Kljub zagotovilom ministrstva starši slepih in slabovidnih otrok na centrih za socialno delo prejemajo različne informacije glede zneskov za popravo krivice, ki jim je bila storjena. Vsekakor gre za precej konfuzno situacijo za starše, zato se zdi poslanki Evi Irgl prav, da ministrstvo o tem povpraša ne samo kot predsednica komisije za človekove pravice, ampak tudi kot poslanka v poslanskem vprašanju.
Poslanka Eva Irgl je na ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti mag. Ksenijo Klampfer naslovila pisno poslansko vprašanje, ki se nanaša na zneske, ki naj bi jih prejeli upravičenci na podlagi Zakona o izplačilu neizplačanega dodatka za nego otroka.
Celotno poslansko vprašanje objavljamo v nadaljevanju.
Spoštovana ministrica!
Decembra 2018 sem kot predsednica Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti sprejela starše slepih in slabovidnih otrok, ki so protestirali pred parlamentom.
Na podlagi tega srečanja sem 14. 2. 2019 sklicala sejo komisije, na kateri sta bila sprejela naslednja sklepa:
- Komisija za peticije, človekove pravice in enake možnosti predlaga Državnemu odvetništvu Republike Slovenije, da nemudoma prekine vse postopke izvršb v postopkih zoper starše glede zadeve v zvezi s sočasnim uveljavljanjem pravice do dodatka za nego otroka in dodatka za pomoč in postrežbo.
- Komisija za peticije, človekove pravice in enake možnosti predlaga Vladi Republike Slovenije, da takoj oziroma najkasneje v roku štirih mesecev, z dopolnitvijo potrebne in ustrezne zakonske ureditve, popravi krivice, ki so bile povzročene v zvezi s sočasnim uveljavljanjem pravice do dodatka za nego otroka in dodatka za pomoč in postrežbo, na katere opozarja tudi Varuh človekovih pravic (Letno poročilo za leto 2015, priporočilo št. 83).
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti se je na seji zavezalo, da bo najkasneje v štirih mesecih pripravilo zakonsko podlago, ki bo potem dejansko osnova, da se zadeve zaključijo, staršem pa se povrne vsa izgubljena sredstva, vključno s sodnimi stroški. Mnogi starši so se namreč odločili uveljaviti svoje pravice po sodni poti. Na komisiji smo ves čas opozarjali, da se mora slepim in slabovidnim otrokom ter njihovih staršem zaradi napake države in centrov za socialno celo krivica, ki je bila povzročena, v celoti popraviti.
Kot je znano, so morali starši slepih in slabovidnih otrok zaradi napačnega tolmačenja zakonodaje s strani centrov za socialno delo izbirati med dvema dodatkoma, in sicer dodatkom za nego otroka in dodatkom za pomoč in postrežbo, čeprav je kasneje postalo jasno, da bi lahko prejemali oba.
Leta 2014 pa je eden od staršev na CSD namreč izvedel, da lahko spet prejema oba dodatka, saj naj bi bila v tej zadevi že leta 2012 dobljena tožba na višjem sodišču (Psp 92/2012). Višje delovno in socialno sodišče je navedlo, da se dodatka ne izključujeta, nanašata se tudi na različne stroške. Dodatek za nego namreč krije povečane stroške staršev zaradi slepote otroka, dodatek za pomoč in postrežbo pa je osebna pravica osebe, v konkretnem primeru otroka, ki pomoč potrebuje.
Dne, 17. 9. 2019, sem v zvezi s to problematiko sklicala še eno sejo in želela preveriti, kako je z realizacijo sklepov, ki sta bila sprejeta na komisiji. Dejstvo je namreč, da se ministrstvo, kljub dogovoru in sprejetih sklepih, ni držalo rokov.
Zaradi naših stalnih prizadevanj in opozarjanj je v državni zbor končno prišel zakon, ki je bil soglasno sprejet in naj bi po zatrjevanjih ministrstva v celoti popravil krivico.
Ob obravnavi omenjene problematike, tako na seji Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti kot na seji Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide ter na plenarni seji Državnega zbora, so bile večkrat dane določene obljube. V zvezi s tem obstajajo magnetogrami.
Rečeno je bilo, da starši slepih in slabovidnih otrok ne morejo računati na obresti, zato se bo pri izplačilu upošteval najvišji znesek oz. znesek, ki velja danes, torej 204,80 evrov.
Kljub zagotovilom pa starši na centrih za socialno delo prejemajo različne informacije, ki nakazujejo, da naj bi prejemali različne zneske. Vsekakor gre za precej konfuzno situacijo za starše, zato se mi je zdelo prav, da vas kot pristojno o tem povprašam ne samo kot predsednica komisije za človekove pravice, ampak tudi kot poslanka v poslanskem vprašanju.
Naj pojasnim, da smo na komisiji Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti 20. 12. 2019 zaprosili za pojasnilo. Dne, 24. 12. 2019, ste nam posredovali prvo pojasnilo, 27. 12. 2019 pa drugo. V prvem pojasnilu ste ob koncu zapisali: »Upravičencem bo povrnjena tista višina dodatka za nego otroka, ki bi jim pripadal v času, ko bi jim sicer pripadala pravica do dodatka za nego otroka.«
V drugem odgovoru, ki je bil skoraj identičen prvemu, pa ste navedli: »Upravičencem bo povrnjena tista višina dodatka za nego otroka, ki bi jim pripadala v času, ko so organi napačno tolmačili zakonodajo skladno z zdravstveno dokumentacijo. Dodatek bo povrnjen v višini, kot velja danes, torej v celoti valoriziran znesek.«
Zadnja informacija, ki je bila enemu od staršev poslana s strani ministrstva, ima datum 13. 1. 2020 (št. 1211-13/2020/2). V dopisu je med drugim navedeno, da upravičencu za vsak mesec, ko je izpolnjeval zakonske pogoje, pripada znesek dodatka za nego otroka v višini 102,40 evrov ali 204,80 evrov. Upravičencu za neizplačani dodatek za nego otroka zamudne obresti ne pripadajo.
Nadalje pojasnjujete, da upravičenci niso prejemali dodatka za nego otroka, ker so uveljavili pravico do dodatka za pomoč in postrežbo. Z odločbo jim bo pristojni center za socialno delo pravico priznal za nazaj, pod pogoji, ki so veljali tedaj, pravica pa bo izplačana po danes veljavnih zneskih.
Iz magnetograma seje Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide je razvidno, da je ministrica na seji podala naslednje pojasnilo: »Mogoče takoj pojasnim, kar se tiče samega predloga samih določitev obresti – zakaj niso posebej določene v zakonu? In sicer odločili smo se, da se upošteva današnja vrednost dodatka za nego otroka v višini 204 evrov, namreč, če bi šli po sistemu, da se upoštevajo obresti, bi morali upoštevati dodatke, ki so veljali vse od leta 2003 oz. zneske, ki so veljali vse od leta 2003 in jih seveda valorizirati z obrestmi. Ugotovili smo, da bi na ta način dobil starši manj, zato smo se odločili, da se prizna današnja vrednost dodatka za nego in seveda po mesecih, kolikor jim pripada.«
O znesku 102,40 evrov ni bilo nikoli govora, sedaj pa na ministrstvu omenjate skupino staršev, ki naj bi prejela pol manjši znesek od obljubljenega.
Kljub odgovorom, ki jih je ministrstvo podalo na vprašanja komisije, vas zaradi zaskrbljenih staršev prosim, da dileme, ki jih izražajo, pojasnite tudi v odgovoru na moje poslansko vprašanje.
Sprašujem naslednje:
1. Zakaj različni zneski, ko pa je bilo v razpravah obljubljeno, da bodo starši prejeli najvišji znesek oziroma 204 evre?
2. Iz 4. člena zakona izhaja, da naj bi bili staršem slepih in slabovidnih otrok sodni stroški povrnjeni. Zaradi različnih predhodnih interpretacij sprašujem, ali bodo sodni stroški dejansko povrnjeni?