Eva Irgl: "Vprašanje (ne)zakonitosti uvedene finančne preiskave zoper predsednika SDS."

Konflikt interesov v okviru nezakonite odredbe za izvedbo finančne preiskave. Poslanka SDS Eva Irgl je na ministra, pristojnega za finance, dr. Uroša Čuferja, ministra, pristojnega za notranje zadeve, dr. Gregorja Viranta in ministra, pristojnega za pravosodje, dr. Senka Pličaniča  naslovila pisno poslansko vprašanje v zvezi s konfliktom interesov v okviru nezakonite odredbe za izvedbo finančne preiskave.

Spoštovani ministri,

mediji so 25. novembra objavili dokument, odredbo za izvedbo finančne preiskave, iz katerega je razvidno, da je Specializirano državno tožilstvo oziroma državni tožilec Stanislav Pintar zoper predsednika Slovenske demokratske stranke Janeza Janšo, izdalo odredbo za izvedbo finančne preiskave. Zoper objavljeno odredbo so se odzvali minister za pravosodje dr. Senko Pličanič, minister za notranje zadeve dr. Gregor Virant in generalni državni tožilec dr. Zvonko Fišer ter postavili pod vprašaj identičnost dokumenta, obenem pa obsodili odtekanje nekaterih zaupnih dokumentov. Ob tem velja spomniti, da je pooblaščena skupina Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb Državnega zbora, ki je opravila nadzor na GPU Ljubljana, ugotovila, da je omenjeni dokument, ki je bil objavljen v medijih vsebinsko identičen dokumentu tožilstva.

Iz vsebine objavljenega dokumenta izhaja, da finančno preiskavo izvajajo, po usmeritvah državnega tožilca Specializiranega državnega tožilstva Republike Slovenije, predstavniki naslednjih državnih organov:
–        aktivnosti policije vodita: direktor GPU UKP Marjan Fank in g. Dušan Florjančič in NPU g. David Antolovič, ter kriminalisti;
–        aktivnosti DURS vodita generalna direktorica GDU in g. Uroš Novak;
–        aktivnosti Urada za preprečevanje pranja denarja vodita direktor Darko Muženič in g. Damjan Režek.

Ob tem velja spomniti tudi na vprašanje zakonitosti odredbe. Po 3. členu Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora se “postopek finančne preiskave po tem zakonu izvede, če se v predkazenskem ali kazenskem postopku izkažejo razlogi za sum, da posamezne osebe razpolagajo s premoženjem nezakonitega izvora in njena skupna vrednost presega 50.000 evrov.” Iz navedenega izhaja, da je začetek postopka mogoč le, če se v predkazenskem ali kazenskem postopku izkažejo razlogi za sum, da obdolžen razpolaga s premoženjem nezakonitega izvora. Postopek, kot ga je pričel tožilec, nima ne dejanske ne pravne podlage. Odredba se sklicuje na poročilo Komisije za preprečevanje korupcije, ki pa ne more biti podlaga za razloge za sum, da naj bi Janez Janša razpolagal s premoženjem nezakonitega izvora. Komisija za preprečevanje korupcije namreč ni vodila ne kazenskega ne predkazenskega postopka. Prav tako je odredba pomanjkljiva in neutemeljena, saj nikjer v obrazložitvi odredbe ne najdemo utemeljitve, kako in v katerem predkazenskem oziroma kazenskem postopku naj bi se izkazali razlogi za sum, da Janez Janša razpolaga s premoženjem nezakonitega izvora. Ravnanje tožilca kaže na znake kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja in uradnih pravic (261. člen KZ-1). Ob tem velja poudariti, da prav tako v primeru Patria ni bila ugotovljena nikakršna premoženjska korist.

Iz navedenega in iz vsebine samega dokumenta se zastavlja vprašanje (ne)zakonitosti uvedene finančne preiskave. Želim pa izpostaviti še naslednje: v delu, kjer je določeno, kdo vse izvaja finančno preiskavo, je v okviru aktivnosti Davčne uprave RS naveden podatek, da ta del preiskave izvaja generalna direktorica Davčne uprave RS. Zastavlja se vprašanje konflikta interesov zaradi naslednjega dejstva. Kako lahko oseba, ki naj bi bila sama v različnih postopkih s strani policije, izvaja finančno preiskavo v okviru aktivnosti Davčne uprave Republike Slovenije vezane na že omenjeno odredbo. Zoper generalno direktorico Davčne uprave RS, v kolikor ta podatek drži, naj bi potekali postopki s strani organov odkrivanja oziroma policije, in sicer zaradi nepravilnosti, ki naj bi jih storila v zvezi s poslovanjem Uprave Republike Slovenije za javne prihodke, katere direktorica je bila pred nastopom sedanjega položaja.

Glede na navedeno vas sprašujem naslednje:

–        Ali ministrstvo oziroma organ v sestavi ministrstva (preiskovalni organi, organi pregona, nadzorni organi, disciplinski organi) vodi oziroma ali je vodilo zoper sedanjo generalno direktorico Davčne uprave Republike Slovenije, v obdobju, ko je bila direktorica Uprave Republike Slovenije za javne prihodke kakršnekoli postopke zaradi nepravilnosti, ki naj bi jih storila v zvezi s poslovanjem Uprave Republike Slovenije za javne prihodke, katere direktorica je bila?
–        V kolikor to drži, vas sprašujem, za kakšne postopke gre?
–        Ali menite, da v primeru, ko se zoper predstavnico Davčne uprave Republike Slovenije, ki izvaja aktivnosti finančne preiskave v okviru delovanja Davčne uprave Republike Slovenije v prej pojasnjeni zadevi, obstaja konflikt interesov?
–        Kako boste ukrepali v okviru svojih pristojnosti za odpravo nepravilnosti in odprave konflikta interesov?