Eva Irgl: "V slovenskem sodstvu imajo pred resnico in celo pred dejstvi prednost politične obsodbe brez dokazov."

Ali bo pravosodje doživelo reformo, s katero se bo zagotovilo transparentno delo v luči pravice in ne v luči političnih odločitev, kot smo bili nedavno priča v primeru Patria. Poslanke in poslanci na današnji redni seji Državnega zbora postavljajo poslanska vprašanja ministrom in ministricam. Poslanka SDS Eva Irgl je na ministra za pravosodje dr. Senka Pličaniča naslovila poslansko vprašanje glede reforme slovenskega pravosodja.

EVA IRGL: Najlepša hvala za besedo. Spoštovane poslanke, poslanci, spoštovani gospod minister.  V Slovenski demokratski stranki vztrajno opozarjamo na neučinkovitost v pravosodju, na nesprejemanje odgovornosti s strani najvišjih predstavnikov, ko se zgodijo nezaslišane napake, tako kot na primer v primeru Hilde Tovšak, v primeru Balkanski bojevnik, pa recimo v primeru nedavne izpustitve ruskega državljana. Opozarjamo na tožilske in sodniške napake znotraj postopkov, za katere pa navadno nihče ne odgovarja, čeprav so zaradi teh napak uničena življenja posameznikov in njihovih družin. Spomnimo se primera Fojkar. Opozarjamo tudi na prepletenost politike in pravosodja, kar se kaže tudi v političnih procesih. Opozarjamo na sojenja v nerazumno dolgih rokih. Na to, kako se posamezniki v sodstvu medsebojno ščitijo, opozarjamo, da zaradi tega prihaja do eklatantnih pojavov nespoštovanja temeljnih pravnih načel in vse do kršenja človekovih pravic.

V Slovenski demokratski stranki vztrajno opozarjamo tudi na politično nastavljene ljudi na najvišjih funkcijah v pravosodju. Takšna imenovanja, to sem že večkrat povedala, predstavljajo problem za neodvisnost sodstva, predvsem pa za pošteno in pravično sojenje, ki bi moralo biti osnovno vodilo v pravosodju, pri nas pa ima ta pred pravico, pred resnico in celo pred dejstvi prednost politične obsodbe tudi brez dokazov, kot v primeru Patria. Z obsodbami brez dokazov, še posebej ko manjkajo tudi posredni, kot je dejal odvetnik Čeferin, najverjetneje ne bomo mogli povrniti zaupanja ljudi v sodstvo. S takšnimi sodbami tudi puščamo dvom v korektnost postopka in politično nepristranskost ter neodvisnost in zaradi tega seveda tudi upravičeno izzovemo burne reakcije ljudi in jih s tem tudi znova delimo.

Zato vas, spoštovani minister, sprašujem, ali se vam na vse našteto zdi, da živimo v pravni državi, kot je to  zapisano v Ustavi Republike Slovenije. Je to ob enem pravična država, ki ima enaka merila za vse? In še, velikokrat ste se izrekli o nujno potrebni reformi pravosodnega sistema. Zanima me, ali boste z reformnim posegom v pravosodje lahko zagotovili, da bo sodstvo končno in dejansko odgovarjalo za svoje napake, da bo delalo transparentno v luči pravice in ne v luči političnih odločitev, kot smo bili nedavno priča v primeru Patria. V vaših rokah so, spoštovani minister, tako škarje in platno. Imate torej moč, da stvari končno postavite na svoje mesto in pomagate Sloveniji postati pravna in pravična država, kjer se spoštujejo človekove pravice v okviru vladavine prava. Zahvaljujem se vam že v naprej za vaš cenjeni odgovor.

DR. SENKO PLIČANIČ: Hvala. Spoštovana podpredsednica, spoštovane poslanke in poslanci. Torej strinjam se, da imam kar velike škarje in kar nekaj platna v rokah, poudariti pa moram, kot sem že nekajkrat v tem parlamentu in tudi sicer, da še več škarij in še več platna ima pa v rokah sodstvo samo in tudi ostali deli pravosodnega sistema.

Rad bi opozoril, da karkoli bom sam predlagal in predlagal sem že precej stvari, nekaj je že sprejetih, še več pa bom predlagal sprememb, kljub temu, da to bom predlagal in sem prepričan, da te spremembe zakonodajno bodo sprejete, še vedno bodo glavne škarje in glavno platno v rokah sodstva samega in ostalih delov v pravosodnem sistemu. Tega ne smemo pozabiti.

Kar dostikrat se preveč pričakuje od ministra pristojnega za pravosodje, tudi ko gre za ta zadnji del vašega vprašanja, v katerem ste postavili trditev ali pa tezo, da imam zdaj priložnost nekaj spremeniti in v zvezi s tem škarje in platno v rokah bi rekel, da torej prilika v resnici je. Meni je samo žal, da je prišlo od mojih predhodnikov preteklih več kot 20 letih, ni izkoristil bolj, kot bi jo lahko in bi jo pravzaprav moral.
To torej želim poudariti, da bom jaz sam, kot sem že v odgovoru na poslansko vprašanje vašega kolega, gospoda Černača, malo prej odgovoril, naredil vse kar je v okviru mojih pristojnosti, da se sodstvo, državno tožilstvo in ostali deli pravosodnega sistema hitro, pa vendar premišljeno, transformirajo tako, da bodo bolj učinkoviti, da se bodo bolj zavedali odgovornosti, ki jo imajo pred našimi državljankami in državljani. Vendar ponovno opozarjam, večino tega posla bodo morali opraviti sami. Samo upamo lahko vsi skupaj, da se tudi oni, tako kot vi, poslanke in poslanci v tem parlamentu in kot mi v vladi, tej, moram reči da je enako bilo tudi v prejšnji, tega tudi sami dobro zavedamo.

Torej kot rečeno, sam pa tudi da ta vlada se dobro zaveda, kako pomembno je imeti učinkovito in kakovostno pravosodje za delovanje družbe kot celote, še posebej gospodarstva, to posebej vedno poudarjam zaradi situacije, v kakršni je Slovenija, kar pa seveda ne pomeni, da so ostali vidiki kaj manj pomembni.
Torej, ko gre za učinkovito delovanje pravosodnega sistema v razmerju do posameznic in posameznikov, državljank in državljanov, torej tistih, ki niso podjetja, je seveda to enako pomembno.

Torej čas v katerem smo, pa še posebej zahteva, torej od nas zahteva še posebno pozornost zato, da posebno energijo namenimo učinkovitosti, več učinkovitosti in večji kakovosti delovanja pravosodnega sistema v razmerju do gospodarstva, v razmerju do podjetij. Zame je zelo pomembno, da se tako učinkovitost s katero mislim na hitrost ali pa na čas trajanja sodnih postopkov, kot tudi kakovost vidno izboljša in to v kratkem času. Torej ponavljam še enkrat, nimamo let in desetletij na voljo in moramo hitro te spremembe doseči, dosegli jih bomo pa samo tako, da bomo vse tri veje oblasti pri tem sodelovale. Vem iz lastnih izkušenj, tudi političnih, preteklega leta, pa siceršnjih življenjskih, da brez sodelovanja, brez dogovora sprememb ni oziroma so lahko te samo kratkega daha.

Če se osredotočim na ključ ali pa jedro vašega vprašanja, spoštovana poslanka, torej kako je z delovanjem načela pravne države v Sloveniji, torej načela, ki je eno od temeljnih ustavnih načel, pravzaprav bi lahko rekel, da ne gre samo za to, da gre za eno od temeljnih ustavnih načel, gre za vprašanje, ki je neločljivo povezano z državo samo, torej z delovanjem države same. Mislim na to, da sodobne države so pravne države. Ni sodobne države, ki ne bi bila pravna država. Pojem prava in država, sta neločljivo povezana, zato se moramo vprašati kaj sploh pomeni ta pojem pravne države. Torej, treba je vedeti, da pojem pravne države pomeni najprej, da so vsa ravnanja, se akcije, vse kar pač oblast, katerakoli, zakonodajna, izvršila ali sodna počne, vse to mora biti urejeno in tudi je, s pravnimi normami, s pravnimi pravili in v tem pogledu mislim, da se lahko vsi strinjamo, tako spoštovana poslanka kot drugi poslanci in poslanke, več pa v nadaljevanju.

EVA IRGL: Najlepša hvala. Se vam zahvaljujem za nekatera pojasnila, čeprav nisem dobila natančnih odgovorov na zastavljena vprašanja.

Gospod minister, v luči nedavnih odmevnih sodnih primerov, ki so pokazali vso nesposobnost, tudi nemoč, pa tudi neučinkovitost naše sodne veje oblasti, ki so pokazali med drugim aroganten odziv najvišjih predstavnikov te veje oblasti, ter na drugi strani ogorčen odziv javnosti na te primere, obenem pa tudi strokovni komentar eminentnih pravnikov kot sta na primer gospod Jaklič, ki prihaja iz Harvarda ali pa gospod Čeferin, me zanima:
Ali se vam resnično zdi, da naš pravosodni sistem deluje neodvisno, transparentno in na podlagi trdnih dokazov? Ali pa se vam morda zdi, da podlega pritiskom javnega mnenja in pa političnih akterjev, kot se je recimo to zgodilo v primeru Patria? In ne nazadnje mislim, da je nekaj podobnega zastavil že kolega Černač, kot prvi postavljavec poslanskega vprašanja. Zanima me, kdaj nameravate glede na vse napake storjene v sodstvu in tožilstvu sploh v zadnjem času, zahtevi odstop s svojih položajev tako generalnega državnega tožilca kot predsednika vrhovnega sodišča. Hvala.

DR. SENKO PLIČANIČ: Hvala. Bom poskusil tudi na večino teh vprašanj, ki ste jih, spoštovana poslanka, v tem drugem delu naslovila name, odgovoriti. Najprej bi pa rad dokončal to, kjer sem prej končal. Torej govorili smo o tem kaj pomeni pravna država in povedal, da pravna država pomeni to, da je delovanje oblasti, državne oblasti, torej treh vej državne oblasti urejeno s pravnimi pravili in to v Sloveniji imamo. Hkrati je ideja pravne države vedno pomenila in pomeni tudi danes tudi to, da te tri veje državne oblasti, zakonodajna, izvršilna, upravna in sodna, se med seboj nadzirajo. Torej, da je v sistem državne oblasti, da so v sistem v katerem s pravnimi pravili določamo pravila ravnanja, pravila obnašanja, pristojnosti posameznih vej oblasti vgrajeno tudi nekaj, kar se imenuje z neko angleško besedno zvezo “checks and balances”. Se pravi, da zakonodajna veja, parlament recimo, nadzoruje sodno.

Da izvršilna veja nadzoruje sodno, da sodna veja nadzoruje izvršilo vejo. Torej mora biti nek sistem, kjer ena veja lahko drugo nadzoruje. V tem pogledu pa mislim, da moramo v Sloveniji še precej narediti, zlasti, ko gre za razmere med izvršilno vejo, torej vlado in sodstvom. Torej, že večkrat sem govoril o tem, tudi v tem parlamentu o tem, da ko gre za nadzor vlade, izvršilne veje ali pa izvršilno upravne veje oblasti v razmerju do sodstva, da tukaj je narejenega premalo, tudi če se primerjamo z drugimi deželami bolj razvitimi od nas, bolj razvitimi ne samo v gospodarskem smislu, tudi v pogledu pravne in siceršnje kulture, tudi demokratične kulture, bomo ugotovili, da je sicer ta postulat neodvisnosti sodstva, h kateremu se bom v kratkem še vrnil, eden ključnih postulatov vsake sodobne demokracije, da pa to ne pomeni, da ne bi izvršilna upravna veja imela pomembne pristojnosti, ko gre za nadzor sodne veje, vendar pa samo v določenih pogledih, torej v pogledih učinkovitosti, hitrosti in tako naprej, ne pa, ko gre za vsebinski nadzor.

Tega ne more biti. Ravno v tem je ideja neodvisnosti sodstva, da ko gre za odločanje o konkretnih zadevah sodstva ne more in ne sme nadzorovati nobena od drugih vej oblasti. Temu nadzoru pravilnosti vsebinskega odločanja v konkretnih zadevah je namenjen instančni sistem, je namenjen sistem pravnih sredstev in tako naprej, ta je v Sloveniji urejen popolnoma primerljivo s katerokoli drugo evropsko državo. Tako, da če gledamo z vidika pravne urejenosti delovanja vseh treh vej oblasti, zlasti izvršilne sodne in tega njunega razmerja, lahko ugotovimo, da je v precejšnji meri sistem takšen kot v katerikoli razviti zahodni državi, da ga je pa treba izboljšati, zlasti v pogledu nadzora izvršilne veje nad sodno vejo in to v pogledu učinkovitosti, torej sodne uprave.

EVA IRGL: Najlepša hvala, gospa predsedujoča. Glede na to, da od ministra nisem dobila odgovora na tisto ključno vprašanje, ki sem ga večkrat zastavila, zastavil ga je tudi kolega Černač, se pravi, kdaj bo minister zahteval odstop tako generalnega državnega tožilca kot predsednika Vrhovnega sodišča, predlagam, da opravimo širšo razpravo v skladu s Poslovnikom. Hvala.