Eva Irgl: V 10 letih preko 7200 izvršb na nepremičnine zaradi izterjave dolgov, nižjih od 100 evrov

V četrtek, 11. januarja, je Komisija za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti obravnavala predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju kot zainteresirano delovno telo, pri čemer so se na komisiji osredotočili predvsem na problematiko deložacij v Sloveniji.
 
Predsednica komisije Eva Irgl je dejala, da se je za uvrstitev zakona o izvršbi in zavarovanju na dnevni red seje odločila, ker so deložacije ljudi iz njihovih stanovanj oziroma hiš zaradi bagatelno nizkih dolgov izjemno aktualna in pereča problematika zadnje čase. »V zvezi s tem smo na Komisijo za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti dobili tudi kar nekaj vlog, tako v letu 2017 kot v letu 2016,« je uvodoma povedala predsednica komisije in še omenila primer Vaskrsić, o katerem je odločalo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice in ki je močno odmeval v javnosti.
 
Eva Irgl je dejala, da nekatere rešitve, ki jih zakon prinaša, vendarle predstavljajo nek korak naprej, »je pa res, da je predpogoj, da se naprej vzpostavi okolje, ki bo takšno, da bodo ljudje v njem lahko živeli človeka dostojno življenje,« je povedala poslanka in ob tem menila, da šele potem lahko zaživi v celoti tudi takšna zakonodaja, kot se sedaj predlaga.
 
»Okoli 300 tisoč ljudi še vedno živi pod pragom revščine, pokojnine so izjemno nizke, soočamo se z začaranim krogom tako socialnih stisk kot posledično socialne izključenosti. Ljudje se soočajo s težkimi življenjskimi situacijami. Zaradi tega pride tudi do težkih zgodb na področju deložacij,« je dejala predsednica komisije. Ob tem je izpostavila, da je vsaka življenjska zgodba poglavje zase. »To pomeni, da je potrebno vsako zgodbo pogledati celovito in z vseh zornih kotov in nato po najboljših močeh reševati problem,« je še poudarila. Če naj bo izpolnjena norma, da smo pravna in socialna država, potem po besedah poslanke država v tako hudih primerih mora ustrezno delovati. Na seji je bilo omenjeno  tudi, da so centri za socialno delo včasih tik pred zdajci, 10 minut pred samo deložacijo, izvedeli, da se deložacijo dogaja. » Kolikor razumemo, se sedaj to znotraj zakona, rešuje, torej bodo centri za socialno delo obveščeni o tem in bodo lahko sodelovali pri teh postopkih,« je povedala poslanka Eva Irgl.
 
V svoji razpravi je predsednica komisije za človekove pravice nato izpostavila primer Vaskrsić in  datum 25. april 2017 izpostavila kot izjemno pomemben. »To je datum, ko se je zgodila sodba o zadevi Vaskrsić proti Sloveniji, in sicer je bilo na Evropskem sodišču za človekove pravice ugotovljeno, da je Slovenija kršila 1. člen protokola št. 1 konvencije za človekove pravice, to je pravico do mirnega uživanja premoženja. Takrat sem postavila najprej pisno poslansko vprašanje ministru za pravosodje, nato še ustno, ker se mi je zdelo to res pomembno izpostaviti – pa tudi sicer smo v Slovenski demokratski stranki ves čas opozarjali, ko se je izvedelo za ta primer, pa tudi za nekatere druge – da je šlo za nesorazmeren poseg pri izvršbi na nepremičnino zaradi izterjave 124 evrov. No, minister za pravosodje mi je kasneje odgovoril, da je bil ta gospod precej aroganten v postopkih, ampak sama menim, da zaradi arogance, tudi če bi bilo to res, ne more priti do tega, da se to rešuje z nesorazmernim posegom,« je dejala Eva Irgl.

Nadalje je navedla podatek, da je bilo od leta 2005 do 2015 vloženih preko 7 200 izvršb na nepremičnine zaradi zneska izterjave dolgov, nižjih od 100 evrov. »Takšni podatki so velik problem, kajti ne govorimo o zneskih nad tisoč evri, ali pa nad deset tisoč evri, ampak o zneskih, nižjih od 100 evrov. Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je prav na primeru Vaskrsić opozorilo, da slovenska zakonodaja ne zavezuje izvršilnega sodišča, da bi moralo po svoji presoji uporabiti milejše izvršilno sredstvo ali pa zavrniti predlog na izvršbo v primeru nesorazmernosti med terjatvijo in vrednostjo nepremičnine,« je opozorila poslanka.
 
Po mnenju poslanke  se očitno sedaj tudi na podlagi teh dejstev vendarle spreminja zakonodaja, kjer novi predlog zakona določa, da če sodišče ugotovi, da gre v primeru izvršbe na nepremičnine za nesorazmeren poseg, potem lahko po uradni dolžnosti določi neko drugo bolj sorazmerno sredstvo ali pa predmet izvršbe.
 
»Ključno se mi zdi, da je treba biti v sistemu izvršb bolj pravičen, da se dejansko pogleda, zakaj je do izvršbe prišlo in na podlagi kakšnega dolga je prišlo do postopkov za začetek izvršbe,« je dejala poslanka in obenem izpostavila tudi pomembnost možnosti, kjer sodišče nesorazmeren poseg prekvalificira v neko drugo bolj sorazmerno sredstvo ali predmet izvršbe.
 
»Že prej sem omenila, da smo na Komisijo za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti prejeli kar nekaj vlog, vezanih na deložacije. Tako smo imeli primer gospe iz Pirana, ki je bila deložirana in sedaj živi v prostorih, ki so neprimerni za bivanje. Ne bom se spuščala v konkretno vsebino, primer je javno znan, ampak dejstvo je, da v tem primeru ni bilo vse pravilno. Potem smo imeli v letu 2017 primer družine iz Štajerske. Ne bom omenjala, iz katerega kraja, ker je treba paziti na osebne podatke, a šlo je za najem kredita za hišo, ki se kasneje zaradi finančnih težav ni odplačeval. Banka je potem sprožila postopek izvršbe, družini pa je grozila prodaja hiše ter posledično deložacija. Imeli smo primer družine iz Ljubljane, ki naj bi bila deložirana iz stanovanja, v katerem so živeli 40 let. Sami so trdili tudi natančno z dokumenti, ki so nam jih predložili na komisijo, da se jim je res zgodila krivica, da so se v postopkih pred sodiščem dogajale številne nepravilnosti. Omenjali so tudi domnevno pristransko obravnavo in bili kritični do dela konkretnega izvršitelja. Obravnavali pa smo tudi primer, ko se je dolgovalo določen znesek telekomunikacijskemu podjetju, zaradi česar je grozila prodaja dela nepremičnine,« je le nekaj primerov v zvezi z deložacijami, s katerimi se sooča komisija za peticije, izpostavila predsednica Eva Irgl in se ob tem vprašala, kdo je tisti, ki opravlja nadzor nad samim postopkom.
 
»Prepričana sem, da je še veliko zgodb, ki jim seveda moramo prisluhniti in moramo najti tisto primerno odločitev, kako rešiti vso stvar in kako se čim bolj približati človeku, ki je nedvomno v takšnem primeru v veliki stiski.«
 

Foto: Državni zbor RS