Eva Irgl: "TIGR je bil zgled, kako narod povezovati in ne razdvajati."
četrtek, 19. 9. 2013Dan vrnitve Primorske k matični domovini bi morala tudi sedanja oblast praznovati na način, ki ohranja spomin na te dogodke tako, da prihodnjim generacijam daje zgled složnosti in enotnosti slovenskega naroda, ne pa da jih z mitingaškimi koncepti proslav razdvaja. Poslanka SDS Eva Irgl je bila danes govornica v Državnem zboru ob obeležitvi dveh državnih praznikov. Državni zbor je namreč letos prvič obeležil praznik združitve Prekmurskih Slovencev z matičnim narodom in praznik vrnitve Primorske k matični domovini. V ta namen je v preddverju velike dvorane odprta slikarska razstava pomurskega akademskega slikarja Vladimirja Potočnika in delček razstave primorske avtorice Ksenije Krivec, ki prikazuje povojno dogajanje v coni A.
Spoštovani predsednik DZ, poslanke, poslanci, ostali vabljeni, še posebej lepo pozdravljeni vsi nastopajoči, tako Prekmurci kot Primorci!
15. september Slovenke in Slovenci, še posebej pa Primorke in Primorci, praznujemo “Dan vrnitve Primorske k matični domovini”. Omenjeni praznik smo poslanci državnega zbora izglasovali leta 2005, v preteklosti pa prizadevanja za ta praznik, žal, niso bila uspešna.Takrat smo torej prepoznali pomembnost dogodka izpred 66-ih let, ko je bil na podlagi uveljavitve Pariške mirovne pogodbe takratni Jugoslaviji in s tem tudi Sloveniji vrnjen velik del Primorske, a na žalost brez Trsta in Gorice.Z dnevom vrnitve Primorske k matični domovini obeležujemo spomin na čase, ko se je Primorska pogumno in pokončno uprla fašističnemu terorju, ki pa se ni začel leta 1941, ampak že prej. Prav Primorska z organizacijo TIGR, ustanovljeno leta 1927, ki je bila dolga leta prisilno zamolčana, pred časom pa s strani nekaterih vidnih politikov celo označena za teroristično organizacijo, je bila zgled, kako narod povezovati in ne razdvajati. Legendarni Tigrovec Danilo Zelen je prvi dal življenje v boju proti okupatorju. To je bila prva organizacija, ki se je uprla fašizmu. Prav zaradi složnosti, poguma in pokončnosti je lahko Primorska takrat »vstala«. Vstala v novo življenje, kot pravi pesem, ki jo pozna sleherni Primorec in Slovenec.Zaradi vseh, ki so se pošteno in zavedno borili za slovenstvo ter s tem pokazali pokončnost in pogum proti fašističnemu terorju, bi morala tudi sedanja oblast praznovati praznik na način, ki ohranja spomin na te dogodke tako, da prihodnjim generacijam daje zgled složnosti in enotnosti slovenskega naroda, ne pa da jih z mitingaškimi koncepti proslav razdvaja. “Naj bo Primorska v prihodnje simbol združevanja in ne delitev,” je na proslavi ob dnevu priključitve Primorske matični domovini v Lipici, dejal župan občine Sežana. Vendar kot v posmeh tem besedam in lepim željam, je bil pogled na občinstvo, med katerim je bilo polno simbolov razdvajanja Slovencev, kot so jugoslovanske in partijske zastave, ki so skoraj zasenčile vse ostalo, po velikosti pa celo kraljevale nad prizoriščem.Primorci smo (so) bili vedno zavedni. V srcu, vendar ne ideološko. S svojimi dejanji so si naši predniki izborili tisti prostor, zaradi katerega je Primorska, kot že rečeno, lahko »vstala«. Na podlagi preteklih dejanj posameznikov in organizacij na Primorskem je Slovenija danes popolna celota in lahko v svoji bogati zgodovinski zakladnici najde navdihe poguma, složnosti, pokončne drže, enotnosti, domoljubja, pristnega slovenstva in borbe za temeljne vrednote. V zgodovinski izkušnji Primorcev in Primork lahko vsi skupaj najdemo tista semena, iz katerih lahko vzklije enotna, v pristnem domoljubju in brez delitvenih simbolov, povezana Slovenija.Obeležitev tega dne je odlična priložnost, da se zaustavimo in se s hvaležnostjo v srcu spomnimo vseh, ki so pomembno sooblikovali prostor politične in duhovne svobode, ki ga danes, desetletja po vrnitvi k matici, predstavlja Primorska. S pogledom v primorsko preteklost pa lahko vsi skupaj tlakujemo pot za bolj zdravo in na trdnih ter objektivnih temeljih grajeno sedanjost in prihodnost.Čestitke ob prazniku!
Spoštovani predsednik DZ, poslanke, poslanci, ostali vabljeni, še posebej lepo pozdravljeni vsi nastopajoči, tako Prekmurci kot Primorci!
15. september Slovenke in Slovenci, še posebej pa Primorke in Primorci, praznujemo “Dan vrnitve Primorske k matični domovini”. Omenjeni praznik smo poslanci državnega zbora izglasovali leta 2005, v preteklosti pa prizadevanja za ta praznik, žal, niso bila uspešna.Takrat smo torej prepoznali pomembnost dogodka izpred 66-ih let, ko je bil na podlagi uveljavitve Pariške mirovne pogodbe takratni Jugoslaviji in s tem tudi Sloveniji vrnjen velik del Primorske, a na žalost brez Trsta in Gorice.Z dnevom vrnitve Primorske k matični domovini obeležujemo spomin na čase, ko se je Primorska pogumno in pokončno uprla fašističnemu terorju, ki pa se ni začel leta 1941, ampak že prej. Prav Primorska z organizacijo TIGR, ustanovljeno leta 1927, ki je bila dolga leta prisilno zamolčana, pred časom pa s strani nekaterih vidnih politikov celo označena za teroristično organizacijo, je bila zgled, kako narod povezovati in ne razdvajati. Legendarni Tigrovec Danilo Zelen je prvi dal življenje v boju proti okupatorju. To je bila prva organizacija, ki se je uprla fašizmu. Prav zaradi složnosti, poguma in pokončnosti je lahko Primorska takrat »vstala«. Vstala v novo življenje, kot pravi pesem, ki jo pozna sleherni Primorec in Slovenec.Zaradi vseh, ki so se pošteno in zavedno borili za slovenstvo ter s tem pokazali pokončnost in pogum proti fašističnemu terorju, bi morala tudi sedanja oblast praznovati praznik na način, ki ohranja spomin na te dogodke tako, da prihodnjim generacijam daje zgled složnosti in enotnosti slovenskega naroda, ne pa da jih z mitingaškimi koncepti proslav razdvaja. “Naj bo Primorska v prihodnje simbol združevanja in ne delitev,” je na proslavi ob dnevu priključitve Primorske matični domovini v Lipici, dejal župan občine Sežana. Vendar kot v posmeh tem besedam in lepim željam, je bil pogled na občinstvo, med katerim je bilo polno simbolov razdvajanja Slovencev, kot so jugoslovanske in partijske zastave, ki so skoraj zasenčile vse ostalo, po velikosti pa celo kraljevale nad prizoriščem.Primorci smo (so) bili vedno zavedni. V srcu, vendar ne ideološko. S svojimi dejanji so si naši predniki izborili tisti prostor, zaradi katerega je Primorska, kot že rečeno, lahko »vstala«. Na podlagi preteklih dejanj posameznikov in organizacij na Primorskem je Slovenija danes popolna celota in lahko v svoji bogati zgodovinski zakladnici najde navdihe poguma, složnosti, pokončne drže, enotnosti, domoljubja, pristnega slovenstva in borbe za temeljne vrednote. V zgodovinski izkušnji Primorcev in Primork lahko vsi skupaj najdemo tista semena, iz katerih lahko vzklije enotna, v pristnem domoljubju in brez delitvenih simbolov, povezana Slovenija.Obeležitev tega dne je odlična priložnost, da se zaustavimo in se s hvaležnostjo v srcu spomnimo vseh, ki so pomembno sooblikovali prostor politične in duhovne svobode, ki ga danes, desetletja po vrnitvi k matici, predstavlja Primorska. S pogledom v primorsko preteklost pa lahko vsi skupaj tlakujemo pot za bolj zdravo in na trdnih ter objektivnih temeljih grajeno sedanjost in prihodnost.Čestitke ob prazniku!