Eva Irgl: Storjen je bil kulturni genocid, za katerega očitno nihče ne bo odgovarjal

Včeraj pozno popoldne je odjeknila vest, da je ljubljansko okrožno državno tožilstvo v zvezi z ovadbo Eve Irgl zoper zadnjega načelnika SDV Ivana Eržena odločilo, da postopka ni mogoče nadaljevati, ker ni mogoče najti elementov storitve kaznivega dejanja. Postopka tožilstvo ne bo nadaljevalo niti v primeru ovadbe nekdanjega kulturnega ministra Uroša Grilca zoper neznanega storilca.

Eva Irgl je ovadbo zoper Ivana Eržena vložila konec maja 2014, pri čemer je povedala, da je takratni minister za kulturo Uroš Grilc vložil ovadbo glede uničevanja arhivskega gradiva zoper neznanega storilca, pri čemer pa je sama trdno prepričana, da je storilec znan. Ivan Eržen je 7. 3. 1990, natanko mesec dni pred prvimi demokratičnimi volitvami v Republiki Sloveniji, namreč izdal obvezno navodilo, po katerem je bilo uničenih približno 80 odstotkov arhivskega in dokumentarnega gradiva SDV. »To uničevanje je potekalo etapno. Prvo se je začelo že delno 1967, potem 1989, masovno pa se je zgodilo 1990,« je takrat pojasnila poslanka Irglova. Po tedanji zakonodaji naj bi se uničevalo gradivo, ki ni predstavljalo vrednosti za varnost države in njeno ozemeljsko celovitost. »Ohraniti pa bi se morali delovni dosjeji, ki pa jih ne boste našli nikjer. To ni služilo državni varnosti in obveščevalnim nalogam, ampak tudi drugim namenom,« je pojasnila Irglova. Pri tem je izpostavila tudi odločbo vrhovnega sodišča iz leta 2002, ki je izpostavilo, da je SDV tudi sama izvajala, konstruirala, izzivala dejanja; žrtve takšne aktivnosti pa v obdobju takratnega režima niso mogle razkriti konstruktov Udbe in zahtevati rehabilitacije. Poslanka Eva Irgl je ob vložitvi ovadbe povedala še, da obstaja sum, da se je dokumentarno gradivo uničevalo z namenom uničevanja dokazov, ki so služila tudi kriminalnim dejavnostim, kršenju človekovih pravic in ohranjanju totalitarnega režima. Prav tako je bila mnenja, da obstaja utemeljen sum, da se je gradivo uničevalo na podlagi obveznega navodila Ivana Eržena. »Takšno uničevanje arhivov je bilo v nasprotju s tedaj veljavno zakonodajo o hranjenju dokumentarnega gradiva. Zato obstaja utemeljen sum o prekoračitvi uradnih pooblastil,« je pojasnjevala poslanka, ki je menila tudi, da »obstaja sum, da se je arhivsko gradivo uničevalo celo v večjem obsegu, kot je bilo naročeno z nezakonitim obveznim navodilom Ivana Eržena.«

Danes je torej znano, da tožilstvo Ivana Eržena ne bo preganjalo. Kot so za STA navedli na tožilstvu, so zadevo obravnavali, po prejemu dodatnih podatkov od Uprave kriminalistične policije Generalne policijske pa je že junija lani ugotovilo,»da postopka ni mogoče nadaljevati, ker pri stvari ni bilo mogoče najti elementov storitve kaznivega dejanja.«

Kljub torej evidentnemu uničenju arhivskega gradiva SDV tožilstvo ne bo iskalo odgovornosti za to dejanje, dejavnosti SDV kot zločinske organizacije kot jo je v svoji sodbi že poimenovalo tudi Vrhovno sodišče pa bodo še naprej ostale skrite pred očmi javnosti. Nenazadnje so se tudi večinoma leve koalicije v preteklosti tudi s pomočjo sprejete arhivske zakonodaje potrudile, da se arhive na perfiden način zapira. Kljub temu, da se je SDS ves čas borila proti temu, da bi se arhive zaprlo in kljub temu, da sta na to temo v preteklosti potekala dva referenduma, je jasno, da nekaterim ni v interesu, da bi narod poznal svojo preteklost, da bi odkrili zgodovinsko resnico in da bi, kot je ob referendumski kampanji o arhivih pogosto poudarila tudi poslanka Eva Irgl »lahko s polnimi pljuči zadihali prihodnost«.

Ovadbo, ki jo je proti Ivanu Erženu vložila poslanka SDS Eva Irgl, pripenjamo v priponki.