Eva Irgl sprašuje ministra Zalarja o zamudnih obrestih

Poslanka SDS Eva Irgl je vložila pisno poslansko vprašanje v zvezi z načinom zaračunavanja zamudnih obresti, ki ga je naslovila na ministra za pravosodje, g. Aleša Zalarja.V nadaljevanju objavljamo celotno pisno poslansko vprašanje Eve Irgl. Spoštovani,pravna stroka že več let opozarja na problematiko načina obračunavanja zamudnih obresti po konformni metodi (obrestno obrestni račun), in sicer od leta 1995 – ko je stopil v veljavo Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri – ZPOMZO(Ur. list RS, št. 45/95), ki ni več neposredno predpisoval njene uporabe – pa do dne 28. 6. 2003 –  ko je stopil v veljavo ZPOMZO-1 (Ur. list RS, št. 56/2003). Po 28. 6. 2003 pa se uporablja linearna metoda (navadni obrestni račun) za obračun zamudnih obresti.Po mnenju pravne stroke (dr. Šime Ivanjko) je problem konformne metode postal sporen po letu 1995, ko slovenska zakonodaja ni več neposredno predpisovala njene uporabe in je tudi ni v novem Obligacijskem zakoniku – OZ, ki se uporablja od leta 2002. Stroka je opozarjala, da bi sodniki morali določati način obračunavanja obresti, vendar ti tega niso delali in so izračun prepustili finančnim strokovnjakom, ki so uporabljali metodo, ki jo uporabljajo banke pri kreditnih razmerjih (konformni način).Izračun obresti po konformni metodi za dolžnika predstavlja veliko finančno obremenitev in s tem povezano tudi veliko osebno in družinsko stisko. Sodna praksa po slovenskih sodiščih glede te problematike ni enotna, zaradi česar so dolžniki v neenakem položaju.Po nam znanih podatkih Vrhovno sodišče glede navedene problematike ni uspelo na občni seji sprejeti načelnega pravnega mnenja, ki bi zavezovalo vsa slovenska sodišča k enotni sodni praksi glede načina obračunavanja zamudnih obresti.Ker enotne sodne prakse ni, se mora vsak sodnik sam odločiti o utemeljenosti uporabe ene ali druge metode, zlasti ker uporaba konformne metode pomeni veliko neutemeljeno breme za dolžnika. Po konformni metodi, ki pa se po mnenju dr. Ivanjka neutemeljeno uporablja od leta 1995, je zlasti sporno dejstvo, da se obračunava tudi revalorizacijska sestavina obrestne mere zamudnih obresti. To pa je tehnična sestavina, z rutinsko uporabo te metode dobimo v bistvu obračun obresti, ki ni v skladu s temeljnimi načeli menjalne vrednosti na področju premoženjskega prava. Problem obeh metod za dr. Ivanjka ne bi bil tako sporen, če bi sodišča učinkovito reševala spore. Ni pa v skladu z načelom pravičnosti, da zaradi dolgotrajnih sodnih sporov v bistvu določena stranka (upnik) neupravičeno obogati s pridobljenim plačilom neutemeljenih obresti oziroma je dolžnik obremenjen s plačilom neupravičenih obresti. Po mnenju dr. Ivanjka sodišča temu vprašanju ne posvečajo dovolj pozornosti, saj bi morala sama sprožiti postopek pred Ustavnim sodiščem in zahtevati jasno opredelitev do vprašanja, ali je konformna metoda tisto, kar je v današnjem času še primerno za obračun zamudnih obresti.V zvezi z navedenim vas sprašujem:- Ali je Ministrstvo za pravosodje z navedeno problematiko seznanjeno?
– Kakšno je stališče Ministrstva za pravosodje glede navedene problematike?
– Ali ima Ministrstvo za pravosodje v okviru svojih zakonodajnih oziroma pristojnosti pravosodne uprave kakršnokoli možnost, da pomaga k razrešitvi navedenega problema, ki, ko je bilo povedano že zgoraj, v praksi predstavlja zelo veliko stisko za posameznike in družine?