Eva Irgl: Spolne zlorabe na otroku pustijo občutke sramu in krivde

Spolna zloraba otroka pomeni, da odrasla oseba zlorabi svojo moč in avtoriteto in otroka na takšen ali drugačen način prisili v seksualno aktivnost. Tema, ki je še vedno tabu. Tema, ki je težko izgovorljiva na glas. Dejanje, ki na žrtvi – nič krivem otroku – pusti občutke sramu in krivde. Poslanka SDS in predsednica Komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti Eva Irgl se je danes udeležila konference ob prvi obeležitvi Evropskega dne za zaščito otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolno zlorabo. Konferenca nosi naslov: Spolne zlorabe otrok ne smejo postati tabu.V okviru konference, ki je potekala v Državnem zboru RS, je Eva Irgl nastopila tudi kot govornica.V nadaljevanju objavljamo njen celoten nagovor.

Velja govorjena beseda!Spoštovani udeleženke, spoštovani udeleženci konference ob Evropskem dnevu za zaščito otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolno zlorabo, ki ga bomo od sedaj naprej obeležili vsako leto 18. novembra.Skozi razprave, ki so se danes odvijale, je bil nedvomno storjen velik korak naprej zlasti pri ozaveščanju širše javnosti o spolnih zlorabah otrok in posledicah, ki jih le te pustijo na otroku… na družini… na okolici. Pravzaprav v  vsakem izmed nas, če znamo tem zgodbam prisluhniti in če jih znamo slišati. In danes smo lahko te žalostne, težke zgodbe slišali v besedah mater zlorabljenih otrok. Pretresljivo. Hudo. Jasen prikaz spopada mater z institucijami. Njihove stiske in njihova trnova pot, kjer morajo znova in znova dokazovati, kaj se je zgodilo njihovim otrokom. Spoznanje, da je bilo storjeno tako zavržno dejanje, večkrat ponavljajoče se dejanje, lastnemu otroku in to največkrat s strani nekoga, ki ga pozna, pomeni sesut svet.Veliko poguma in osebne moči je potrebne za takšno razkritje. Zato mi dovolite, da izrečem najprej zahvalo vsem, ki se iskreno in srčno spopadate s temi težkimi zgodbami in izražam globoko spoštovanje do vseh tistih, ki ste z nami delili misli, ki bi jih najraje pustili nekje globoko zakopane. Vendar pa obenem s tem kažete močno zavedanje o tem, da lahko s svojo zgodbo, ki jo pogumno izrečeš na glas, pomagaš drugim.Kot predsednica Komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti se srečujem z zahtevnimi situacijami in težkimi zgodbami posameznikov, ki se na nas obrnejo po pomoč. V petek bomo tako na seji Komisije obravnavali problematiko nasilja v družbi, v družini in nad posameznikom in kjer bomo lahko opozorili tudi na nedopustna in skrajno zavržna dejanja spolne zlorabe otrok in spolnega izkoriščanja.Vendar pa se tukaj vprašajmo, ali kot družba naredimo res vse, da bi preprečili izkoriščanje in spolno zlorabo otrok. Tudi mi v politiki.Področje zaščite otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolno zlorabo je v slovenski zakonodaji zajeto predvsem v Kazenskem zakoniku, kjer so opredeljena kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost. Vendar pa je potrebno opozoriti, da posebnega zakona, ki bi se nanašal zgolj na spolno izkoriščanje in zlorabo otrok, pri nas nimamo.Znanstvene študije, opravljene v zadnjih desetletjih, ocenjujejo, da je 10 do 20 % otrok v Evropi – deklic in dečkov vseh starosti in družbenih slojev – v otroštvu spolno zlorabljenih.Spolna zloraba otroka pomeni, da odrasla oseba zlorabi svojo moč in avtoriteto in otroka na takšen ali drugačen način prisili v seksualno aktivnost. Tema, ki je še vedno tabu. Tema, ki je  težko izgovorljiva na glas. Dejanje, ki na žrtvi – nič krivem otroku – pusti občutke sramu in krivde.Spolna zloraba otrok je bila še pred desetletjem precej neraziskana tema, največkrat zato, ker  so žrtve zaradi sramu in občutkov krivde o tem molčale. Tudi zaradi tega, ker največ zlorabljenih otrok osebo, ki jih zlorabi, pozna. Storilci so največkrat osebe, ki so jim blizu, ki jim celo zaupajo. Strokovnjaki pravijo, da so prijavljeni primeri le vrh ledene gore, kajti mnoge žrtve v otroštvu molčijo, ko pa odrastejo in menijo, da so pa sedaj dovolj močne ovaditi storilca, največkrat menijo, da je za ovadbo prepozno.Torej. Potrebno je ozaveščanje, zlasti pa opogumljanje, da žrtve spregovorijo.Spolno izkoriščanje in spolna zloraba torej spadata med najhujše oblike nasilja nad otroki. Spolno nasilje pa ima daljnosežne posledice za žrtev, pa tudi za okolje v katerem žrtev živi, zlasti, ko enkrat pride na dan to grozljivo početje.
 
Spolno nasilje vpliva na duševno stanje otrok in kasneje odraslih oseb. Med najpogostejšimi motnjami pri žrtvah pa, kot kažejo raziskave so: prekomerno uživanje alkohola, odvisnost od drog, motnje spanja in hranjenja, depresija in tesnoba, pa tudi nagnjenost k samo-poškodovanju in celo samomorilnosti.Tudi zaradi tega je prav, da danes govorimo o tej temi, da morda preprečimo vsaj kakšno takšno zavržno dejanje in posledice, preden bo zato prepozno.Zlasti pa je pomembno:
– da verjamemo otrokom, ko v hudi stiski spregovorijo o spolni zlorabi,
– da jim prisluhnemo in jih slišimo;
– da jim povemo, da jih imamo radi in da za zavržna ravnanja odraslih niso nič krivi;
– da jih s strokovno pomočjo peljemo čez občutke krivde, bolečine in sramu;
– da jih varujemo in jih zaščitimo, da bodo lahko odrasli v osebe, ki se bodo spoštovale in bodo zaupale vase;
– da bodo izoblikovale pozitivno samopodobo in zdravo samozavest.Na vseh nas je, še zlasti pa na tistih, ki imamo moč besede v javnosti, da opozarjamo na problem spolnih zlorab in spolnega izkoriščanja in tako tudi na ta način pomagamo najbolj ranljivi skupini ljudi – otrokom. 
“