Zaradi demografskih trendov in starajočega prebivalstva bo na seji komisije za peticije potekala razprava o problematiki institucionalnega varstva starejših oseb s poudarkom na pomanjkanju kadrov, prostorskih kapacitet ter finančnih sredstev, posebej v oddelkih za osebe z demenco.
Danes ob 14. uri bo zasedala komisija za peticije, človekove pravice in enake možnosti, ki jo vodi poslanka Eva Irgl in na kateri bo potekala razprava o problematiki institucionalnega varstva starejših oseb v Republiki Sloveniji s poudarkom na pomanjkanju kadrov, prostorskih kapacitet ter finančnih sredstev, posebej v oddelkih za osebe z demenco.
Podatki Statističnega urada Republike Slovenije kažejo, da je danes v Sloveniji skoraj vsak peti prebivalec starejši od 65 let, med prebivalci pa je na vsakih 100 otrok povprečno več kot 131 oseb, starih najmanj 65 let. V domovih za starejše, ki z nudenjem bivanja, organizirane prehrane, varstva in zdravstvenega varstva nadomeščajo ali dopolnjujejo funkcije doma in lastne družine, je 1. januarja 2019 prebivalo 19.260 oseb; 95 % teh oseb je bilo starih najmanj 65 let. Delež starejših, ki živijo v t. i. skupinskih gospodinjstvih, kamor spadajo tudi domovi za starejše, se s starostjo povečuje. Na začetku leta 2018 je bilo med 65-letniki takih, ki so živeli v skupinskih gospodinjstvih, 0,9 %, med 80-letniki 5 %, med 85-letniki 11 %, med nad 90 let starimi osebami pa že vsaka četrta. Kot pravi italijanski pregovor, pa starost nikoli ne pride sama. S seboj prinaša bolezni in tegobe, med njimi tudi demenco, ki jo nekateri strokovnjaki označujejo kot epidemijo 21. stoletja.
Predsednica komisije Eva Irgl že nekaj časa obiskuje domove za starejše in socialnovarstvene zavode ter ostale ustanove, ki skrbijo za starejše, in sicer z namenom, da konkretno od vodstva, zaposlenih, pa tudi uporabnikov storitev izve, s kakšnimi težavami ter izzivi se v omenjenih ustanovah soočajo. Po pogovorih z vodstvom, zaposlenimi in tudi varovanci je jasno, da se največji problem na področju varstva in oskrbe starejših kaže v pomanjkanju kapacitet, še zlasti za najbolj ranljive skupine starejših (huda oblika demence, specifično hude zdravstvene težave, …), prav tako ustanove beležijo pomanjkanje kadra s specifičnimi znanji in kompetencami (bolničarji, negovalke, fizioterapevti, ...), še posebej pereče pa je, da različne ustanove nimajo dovolj sredstev, da bi lahko zagotavljale zares kakovostno bivanje starejših.
Vodstva socialnovarstvenih ustanov, s katerimi se je poslanka Eva Irgl sestala, so opozorila na mnoge težave, s katerimi se dnevno soočajo, skrbi jih priprava in implementacija zakona o dolgotrajni oskrbi, vsebine katerega vlada kljub številnim obljubam še zmeraj ni predstavila, prav tako pa je mogoče zaznati zaskrbljenost nad tem, ali se bo tisto, kar se bo v zakonu zapisalo, sploh lahko izvajalo v praksi, saj analize in teoretične študije o dolgotrajni oskrbi ne odražajo povsem realnega stanja in ne naslavljajo ustrezno vseh težav, s katerimi se socialnovarstvene ustanove soočajo.
V luči tega, da se slovensko prebivalstvo stara in da so demografski trendi takšni, da bi država morala biti pripravljena na izzive starajočega prebivalstva, je razprava o problematiki institucionalnega varstva starejših oseb v Republiki Sloveniji s poudarkom na pomanjkanju kadrov, prostorskih kapacitet ter finančnih sredstev, posebej v oddelkih za osebe z demenco, še kako pomembna.
Predsednica komisije je na sejo povabila varuha človekovih pravic Petra Svetino, ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti mag. Ksenijo Klampfer, ministra za zdravje Aleša Šabedra, generalnega sekretarja Socialne zbornice Slovenije mag. Vilka Kolbla, direktorja doma starejših občanov Šiška mag. Simona Strgarja, predstojnika Katedre za nevrologijo na ljubljanski medicinski fakulteti prof. dr. Zvezdana Pirtoška ter predstavnike društva Spominčica, slovenskega združenja za pomoč pri demenci.
Vabljeni k spremljanju na TV Slovenija 3 in drugem programu Nova24TV.
