Eva Irgl sklicala sejo komisije o poročilu Varuha za človekove pravice

Komisija za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti omenjeno letno poročilo obravnava skladno z zakonom o človekovih pravic. Varuhinja je leta 2017  obravnavala 4.471 zadev, od tega 3.023 pobud in med njimi so jih 2.627 (87 odstotkov) končali še v letu 2017, obravnavo preostalih pa nadaljujejo v letu 2018.  Med končanimi pobudami je Varuhinja v 386 primerih (14,7 odstotka) ugotovila, da so bila zatrjevanja o kršenju človekovih pravic in temeljnih svoboščin povsem utemeljena. Med njimi so ugotovili 39 različnih kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali nepravilnosti, opredeljenih v Ustavi RS in v Zakonu o varuhu človekovih pravic (ZVarCP). Z analizo zatrjevanj pobudnikov in odgovorov organov na poizvedovanja ter s posebnimi nenapovedanimi preiskavami pa je Varuhinja tudi  večkrat ugotovila, da nekatere kršitve nimajo pravne podlage ali da očitki niso skladni z dejstvi. V 485 pobudah ali v skoraj petini vseh pobud (18,5 odstotka) pa zatrjevanja niso bila utemeljena.

Ob tem Varuhinja poudarja, da  število in delež utemeljenih pobud med končanimi zadevami nista prava kazalnika stanja varstva človekovih pravic v Sloveniji. Prvič zato, ker se vsaka oseba, ki ji organi oblasti kršijo človekove pravice, ne obrne nujno tudi
na Varuha. Drugič, ker lahko ena utemeljena pobuda, v kateri je Varuh ugotovil
sistemsko nepravilnost, pomeni kršitev pravic več sto ali celo več tisoč oseb. 

Varuhinja je primer kršitve načela pravičnosti in dobrega upravljanja ugotovila pri t. i. nerazglašenih oporokah. Čeprav Vrhovno sodišče RS v imenu celotnega sodstva iskreno obžaluje vse nepravilnosti, storjene pri poslovanju z deponiranimi sodnimi oporokami, saj se zaveda posledic tako za posameznike kot sistem, Varuh meni, da še vedno ni pravega epiloga ugotovljenih kršitev, da so nekateri primeri nepopravljivi in da odgovorni za napake niso odgovarjali.

Za Varuha je tudi nesprejemljivo, da organi ne odgovarjajo na pisma, prošnje ali peticije. Med njimi so tako ministrstva kot Vlada RS, ki pošiljateljev ne obvestijo o prejemu, razlogih za neobravnavo ali o svojih stališčih. Pravica do seznanitve z razlogi za sprejetje odločitve o peticiji je povezana tudi z načelom dobrega upravljanja, njen temelj pa je v načelu pravne države, v skladu s katerim morajo biti v odločitvah
organov javne oblasti navedeni razlogi, ki jo utemeljujejo, saj to preprečuje samovoljo organa, zagotavlja pa tudi enako obravnavo vseh vlagateljev peticije. Ažurnost naslovnikov pri odgovarjanju na pozive prebivalcev bi po mnenju varuhinje utrdila tudi zaupanje v pravno državo in izboljšala splošno uveljavljeno mnenje o njeni neučinkovitosti.

Poročilo varuhinje za leto 2017, ki zajema stanje na področju človekovih pravic na skorajda vseh družbenih področjih življenja je v celoti dosegljivo tukaj.

Vabljeni k ogledu seje na TV Slovenija 3!