Eva Irgl sklicala sejo komisije o nameščanju migrantov na različne lokacije po Sloveniji

Komisija je namreč v preteklem času prejela kar nekaj peticij državljanov oz. civilnih iniciativ iz različnih slovenskih krajev v povezavi z naselitvijo migrantov oziroma azilantov v posamezne kraje po Sloveniji. Občani Murske Sobote, Lendave, Velenja ter prebivalci Bele krajine v peticijah odločno nasprotujejo načinu ustanavljanja azilnih centrov, pri tem pa izpostavljajo negativne posledice ter varnostni vidik, povezan z vprašanjem naselitve migrantov. Komisija bo tako jutri na seji obravnavala peticijo proti naselitvi azilantov v trosobno stanovanje stanovanjskega bloka v Murski Soboti, pobudo Civilne iniciative Velenje, peticijo za odstranitev namestitvenega centra za migrante v Lendavi ter peticijo proti migrantskemu centru v Beli krajini.

Stanovalci stanovanjskega bloka Lendavska ulica 17b v Murski Soboti so v peticiji zapisali, da so šele iz medijskih objav izvedeli, da želi Cerarjeva vlada naseliti azilante (migrante) v trisobno stanovanje stanovanjskega bloka Lendavske ulice 17b, ki je v lasti ministrstva za javno upravo. Svoje nestrinjanje z naselitvijo azilantov na podlagi 45. člena Ustave Republike Slovenije so izrazili v peticiji proti naselitvi azilantov v trisobno stanovanje stanovanjskega bloka Lendavska ulica 17b v Murski Soboti, kjer so jasno zapisali, da so se »kot državljani Republike Slovenije ter kot lastniki stanovanj stanovanjskega bloka Lendavska ulica 17b v Murski Soboti  znašli v neenakopravnem položaju napram lokalnim skupnostim v državi, saj nas kot lastnike stanovanj Vlada RS sploh ni seznanila niti povprašala, ali soglašamo z naselitvijo azilantov v stanovanjskem bloku Lendavska ulica 17b v Murski Soboti. Sedaj je čas, da se oglasimo, saj bo pozneje prepozno!!«. Tudi župan občine Murska Sobota dr. Aleksander Jevšek je v odgovoru na peticijo stanovalcev bloka navedel, da občina s strani pristojnih državnih organov ni bila seznanjena z namero o naselitvi azilantov v omenjeni stanovanjski blok, za to dejstvo pa je občina izvedela šele s strani poročanja medijev in vložene peticije vlagateljev.

Tudi Civilna iniciativa proti sklepom o vzpostavitvi izpostave Azilnega doma v Velenju izpostavlja, da župan v povezavi z vzpostavitvijo izpostave Azilnega doma občane zavaja, jim onemogoča, da bi se o tem vprašanju izrekli na referendumu, prav tako jih ne seznanja s stališči vlade o tem vprašanju. Tudi zato so na komisijo za peticije naslovili pobudo, s katero zahtevajo, da se končajo vse aktivnosti za postavitev azilnega centra na območju Velenja, v kakršnikoli obliki, in sicer do sprejetja celostne strategije integracije migrantov oz. azilantov na nivoju države. V civilni iniciativi pričakujejo tudi pomoč Velenju pri ureditvi infrastrukture in spodbuditvi gospodarskega razvoja prav tako pa zahtevajo, da Vlada RS sprejme konkretne ukrepe za zmanjšanje socialne ogroženosti prebivalcev Velenja in še pospešitev gradnje 3. razvojne osi. Civilna iniciativa sicer na več mestih tudi opozarja, da skuša mestna občina Velenje vzpostaviti azilni dom brez soglasja občank in občanov.

Tudi občani občine Lendava so na komisijo za peticije vložili peticijo za odstranitev namestitvenega centra za migrante v Lendavi, ki jo je podpisalo 1081 ljudi. V peticiji so navedli, da je bil januarja 2016 v Lendavi postavljen namestitveni center za migrante z večjimi bivalnimi kapacitetami. K postavitvi tega centra lokalna skupnost ni dala soglasja, občani pa tudi niso bili ustrezno uradno obveščeni. Podpisniki peticije navajajo, da so občani Lendave zaradi tega centra zaskrbljeni, prestrašeni in se počutijo ogroženo. Menijo, da je stopnja varnosti prebivalcev občine Lendava zaradi tega poslabšana, s prispetjem novih oziroma vrnjenih migrantov iz drugih držav pa bi stopnja varnosti bila še slabša.

Podpisniki peticije ocenjujejo, da se je splošna kakovost življenja v Lendavi po postavitvi tega centra poslabšala, prav tako so mnenja, da škoda, ki je posledično nastala gospodarstvu in turizmu, ni ocenjena. Občani občine Lendava v peticiji zahtevajo, da se namestitveni center za migrante odstrani takoj.

Komisija za peticije pa je prejela tudi peticijo Civilne iniciative proti migrantskemu centru v Beli krajini. Peticijo je podpisalo 1517 oseb, predstavljena pa je bila tudi na protestu v Črnomlju, ki je potekal 12.10.2016. Protesta se je udeležilo prek 800 ljudi. Civilna iniciativa navaja, da so Belokranjci odločno proti migrantskemu centru v Beli krajini, ne samo zaradi degradacije prostora, ampak tudi glede na dejstvo, da je občina Črnomelj v velikem razvojnem zaostanku. Namestitev migrantov v občino Črnomelj in tudi obe sosednji občini je za Civilno iniciativo nesprejemljiva. V Civilni iniciativi opozarjajo, da občina Črnomelj vztrajno pada po vseh kazalnikih že vrsto let. Brezposelnost v občini Črnomelj že zdaj nad kritično mejo, zmanjšuje se število gospodarskih družb, povprečna bruto plača je za 29% nižja od slovenskega povprečja. V Civilni iniciativi menijo, da nastanitev migrantov ne bo pripomogla k izboljšanju stopnje brezposelnosti, niti k izboljšanju gospodarskega stanja v občini in zmanjšanju razvojne zaostalosti v regiji in Sloveniji. Podpisniki peticije pa še menijo, da se bo področje turizma s prisotnostjo migrantov popolnoma potopilo.

Belokranjci v peticiji izpostavljajo tudi varnostne vidike vzpostavitve migrantskega centra, pri čemer opozarjajo, da ponekod v tujini, kjer so nastanjeni migranti, poročajo o precejšnjem povečanju kriminala, spolnih napadih in podobnem. Podpisniki peticije pa od Vlade RS zahtevajo, da umakne vse aktivnosti za postavitev migrantskega centra na območju Bele krajine v kakršnikoli obliki, ne glede na to, ali gre za nastanitveni ali prehodni center; zahtevajo tudi pomoč Beli krajini pri ureditvi infrastrukture in spodbuditvi gospodarskega razvoja, prav tako menijo, da mora Vlada RS sprejeti konkretne ukrepe za zmanjšanje socialne ogroženosti prebivalcev Bele krajine, obenem pa naj vlada pospeši izgradnjo 3. razvojne osi na celotni  dolenjsko-belokranjski trasi ter sprejme poseben zakon za Belo krajino, po zgledu Zakona za spodbujanje razvoja v Pomurski regiji.

Glede vprašanja nastanitve migrantov pa je mogoče o tudi v drugih krajih po Sloveniji različni odzivi. Tako je  na primer tudi svetniška skupina Slovenske demokratske stranke v Mestni občini Celje po medijskem razkritju o naseljevanju beguncev in migrantov v deset slovenskih mest, med njimi tudi v Celje, nemudoma obrnila na župana mestne občine Celje. Po pridobljenih informacijah naj bi si predstavniki z MNZ v Celju ogledovali 2 stanovanji, obe stanovanji sta v zasebni lasti in potrebni prilagoditve oziroma prenovitve. Dodatne naselitve v Celju naj bi bile odvisne od števila prostih stanovanj. V svetniški skupini SDS nasprotujejo samovoljnemu ravnanju MNZ, ki se pri svojih odločitvah ne ozira na mnenje občanov in občank ter predstavnikov lokalnih oblasti. V preteklih mesecih pa je bilo v javnosti mogoče prebrati tudi več različnih poročanj o tem, da vlada za migrante oziroma azilante zelo sodobno opremlja stanovanja. Na seji komisije je mogoče pričakovati razpravo tudi o vseh teh temah.

Predsednica komisije Eva Irgl je na sejo povabila:
– Darko Mikulić, prvopodpisani pod peticijo
– Civilna iniciativa proti sklepom o vzpostavitvi izpostave Azilnega doma v Velenju
(Suzana Kavaš, Mihael Letonje)
– Civilna iniciativa za odstranitev namestitvenega centra za migrante v Lendavi
– Civilna iniciativa proti migrantskemu centru v Beli krajini
– mag. Vesna Györkös Žnidar, ministrica za notranje zadeve
– Andreja Katič, ministrica za obrambo
– Boris Koprivnikar, minister za javno upravo
– Marjan Fank, generalni direktor policije
– Vlasta Nussdorfer, varuhinja človekovih pravic
– dr. Aleksander Jevšek, župan Mestne občine Murska Sobota
– Bojan Kontič, župan Mestne občine Velenje

Seja komisije se bo pričela jutri ob 15. uri, mogoče pa jo bo spremljati v neposrednem prenosu na Nova24TV.