Eva Irgl: "Sem PROTI cenzuri, zato glasujmo PROTI zapiranju arhivov."

Pred nedeljskim referendumom je bila v nekdanjih celicah tajne politične policije novinarska konferenca, na kateri so Eva Irgl, dr. Tamara Griesser Pečar, mag. Igor Omerza in Boštjan Kolarič povedali, zakaj je treba biti v nedeljo PROTI slabemu zakonu. Raziskovalec in publicist mag. Igor Omerza je največji uporabnih arhivskega gradiva in je seveda PROTI zapiranju arhivov. »Zakon iz leta 2006 je uvedel popolno odprtost arhivov.« Omerza je poudaril, da je bilo veliko gradiva uničenega, to uničevanje pa se je dogajalo tudi tik pred volitvami in celo po njih. Povedal je, kako je potekal v praksi dostop do gradiva. »Uporabnik je izvajal cenzuro sam, saj je podpisal izjavo, da osebnih podatkov ne bo sporočal javnosti. V osmih letih ni niti ena žrtev niti krvnik sprožil nobenega postopka zaradi kršenja. Zakon je deloval idealno!« Mag. Omerza pa je omenil nekaj tožb tistih, ki so bili razkriti kot storilci, a to niso bili osebni zaščiteni podatki. »Leta 2011 je tedanji direktor Matić samovoljno nezakonito zapovedal anonimizacijo samo za gradivo tajne politične policije.« Omenil je tudi primer Vena Tauferja, ki se je pritoževal, ker je bil razkrit kot Udbin konfident, kar pa ni bil osebni občutljiv podatek. Zato je bila anonimizacija spet uvedena. »Anonimizacija poteka nezakonito,« je poudaril mag. Omerza, to pa je potrdil celo minister. Ob koncu je pozval k udeležbi na referendumu. »Gremo na referendum, glasujemo PROTI in bodimo v Evropi v vrhu. Zakaj ne bi bili najboljši? Ne smemo legalizirati tega nezakonitega stanja, ki onemogoča razkrivanje kriminalnih zločinskih dejanj propadlega komunističnega sistema,« je še dejal mag. Omerza.

Prvopodpisana pod referendumsko pobudo poslanka v Državnem zboru RS Eva Irgl je najprej povedala, da se kampanja končuje, da je bila naporna, vendar pa se je pokazala bistvenost odprtih arhivov. Ljudje pa se tega po njenih besedah zelo dobro zavedajo. »SDS nasprotuje noveli zakona iz dveh ključnih vsebinskih določb: ker izenačuje storilce in žrtve, kar je sramotno in nedopustno. Treba je napraviti jasno ločnico med žrtvami in storilci,« je dejala. »Druga zadeva pa je sporna anonimizacija, ki naj bi bila samo počrnjevanje imena in priimka, pri nas pa to velja tudi za vsebino. To preprosto imenujem cenzura, je bila jasna poslanka. Ob koncu je državljanke in državljane povabila k udeležbi na referendumu. »Odločali bomo tudi o sedanjosti in naši prihodnosti. Treba je biti PROTI zanikanju resnice in PROTI zapiranju arhivov,« je še povedala poslanka Eva Irgl.

Zgodovinarka dr. Tamara Griesser Pečar je poudarila, da je tajna politična policija do leta 1951 vodila tudi kazenski postopek. Montirani precesi pa so se lahko začeli šele, ko je Udba dala dokumentacijo sodišču. Vloga Udbe je bila odločilna do konca. »Ni res, da bodo arhivi v Sloveniji po noveli najbolj odprti v Evropi. Včeraj je minister postavil nekaj trditev, ki ne držijo. Pooblaščenec za Stasijeve arhive v Nemčiji ni odgovoren notranjemu ministru minister. Minister v gradivo ne more posegati. Tukaj je minister Grilc zamešal arhive in gradivo, ki je še v uporabi,« je komentirala tudi izjave ministra Grilca s soočenja. Poudarila je tudi, da so skrčili občutljive osebne podatke. »Izvzveli so tudi kazniva dejanja, ki so bila kazniva, ker so bili ljudje obsojeni zaradi nasprotovanja enoumnemu režimu.« Izvzeli pa niso storilcev. Velika težava bo tudi anonimizacija. »Treba bo anonimizirati dokumente v vseh javnih arhivih po vseh Sloveniji,« kar je nepredstavljivo veliko dela. Dr. Griesser Pečar je ob koncu pozvala še volivce k udeležbin na referendumu: »Pozivam volivce, da gredo na referendum in da glasujejo PROTI noveli arhiva, ki zapira arhivsko gradivo.«

Raziskovalec Boštjan Kolarič je predstavil, kako poteka anonimizacija, saj so danes za javnost odprli edine ohranjene zaporniške celice. »O teh zaporniških celicah ni nobenih pisnih virov v arhivu, polovica pa jih je bila uničenih.« Kot je povedal, so prepričani, da je celice ustanovila in uporabljala tajna slovenska politična policija Ozna po drugi svetovni vojni in SDV vsaj do 1966, verjetno pa tudi pozneje. »Odkrite so bile šele leta 2007, kasneje pa zaščitene kot kulturni spomenik državnega pomena.« Kolarič je še povedal, da danes celice propadajo naprej. »Pozivamo vlado, naj zagotovi vsaj minimalna sredstva za ohranitev teh celic in vzpostavitev muzeja totalitarizma,« je sklenil raziskovalec Kolarič.