Odziv Eve Irgl, prvopodpisane pod referendumsko pobudo na novinarsko konferenco vodij koalicijskih poslanskih skupin. Poslanka SDS in prvopodpisana pod referendumsko pobudo Eva Irgl se je na novinarski konferenci odzvala na današnje navedbe vodij poslanskih skupin koalicije glede referenduma o zakonu o arhivskem gradivu.Uvodoma je poudarila, da je bilo na upravnih enotah evidentiranih 46.719 podpor za referendum proti zapiranju arhivov Udbe, kar pomeni, da se »ljudje zelo dobro zavedajo kako pomembno je, da ostanejo arhivi odprti in v celoti dostopni zgodovinarjem, raziskovalcem, publicistom in javnosti.«Povedala je tudi, da bodo jutri podpise tudi vložili v državni zbor, nato pa je na potezi predsednik državnega zbora, ki mora v sedmih dneh razpisati referendum. »Glede na poziv koalicije, da naj še enkrat razmislimo o umiku podpisov za referendum, lahko samo rečem, da gre za norčevanje iz jasno izražene volje ljudi, katero so enkrat že poteptali s tem, ko so v državni zbor vložili novelo omenjenega zakona. Kajti na referendumu iz leta 2011, se je 70,88% ljudi odločilo, da morajo arhivi ostati odprti,« je bila jasna Irglova.Spomnila je tudi, da je Slovenska demokratska stranka edina stranka v državi, ki ji je doslej uspelo že dvakrat zbrati več kot 40.000 podpisov, ob tem pa dodala, da »to cenimo in spoštujemo, saj gre za najvišjo obliko demokratičnega odločanja.«»Sprašujem se, kako lahko pričakujejo, da bomo umaknili jasno izraženo voljo ljudi? To je prvovrstna manipulacija in kaj takega lahko zahtevajo samo tisti, ki ne spoštujejo z ustavo zagotovljenih pravic,« je bila glede pozivov koalicije jasna Irglova.Opozorila je tudi, da je referendum najvišja oblika demokratičnega odločanja in v kolikor se mu »stalno oporeka možnost izvedbe, se ga stalno problematizira, jemlje kot nebodigatreba in izključno kot strošek, potem se s tem izničuje tudi z ustavo določeno suvereno pravico ljudi do odločanja.«Spomnila je tudi, da je bila vlada tista, ki je vložila novelo zakona v državni zbor in ne SDS. »Seveda pa smo dolžni reagirati, ko menimo da izvršilna veja oblasti ravna napačno, še posebej če gre za spoštovanje človekovih pravic, kamor nedvomno sodi tudi pravica do vedenja,« je še dejala Irglova.
Na izjave o tem, da referendum nikakor ne more biti skupaj z Evropskimi volitvami, se je Irglova odzvala da to »seveda ne drži« in da je »po zakonu to možno, drugo pa je vprašanje ali se bodo koalicijski poslanci odločili za tako možnost.«»Skratka, ponovno se mi potrjuje teza, da gre izključno za načrtno zavlačevanje, ki pa prav nikomur ne bo prineslo nič dobrega. Očitno rabijo do dokončne odločitve ljudi na referendumu še vmesni čas, da bodo lahko varno pospravili tiste dele arhiva, ki odstirajo vedenje o zločinski naravi nekdanjega režima in katerega deli resnice so v zadnjem času prihajali na plano,« je bila jasna Irglova.
Povedala je tudi, da bo v primeru, »če bo referendum izveden skupaj z evropskimi volitvami, prihranek zagotovljen in se strinjamo, da ga namenijo Arhivu RS.«
Irglova je ob koncu odgovorila na očitke o tem, da naj bi referendum odpirali ideološke teme in delil Slovence na dva pola. Povedala je, da »vprašanja zgodovinske resnice, vprašanja človekovih pravic, vprašanja o nedotakljivosti človeškega življenja, vprašanja o človekovem dostojanstvu, vprašanja o pravici do vedenja, nikoli ne smejo biti ideološka vprašanja, še manj pa strankarska. To so vprašanja, ki presegajo politična nasprotja in delitve, so vsem nam skupna in nas tudi ločujejo od barbarstva.«
