Eva Irgl: "Potrebujemo evolucijo v demokratičnem razmišljanju."
petek, 5. 7. 2013Smo pred končnico, ali se bomo odločili, da bomo zdrveli v prepad zaradi tistih, ki bi radi zavoljo ohranjanja monopolov potegnili pod vodo še vse ostale, ali pa bomo končno in takoj začeli z razgradnjo monopolov in z njihovo odstranitvijo. Poslanke in poslanci na današnji izredni seji Državnega zbora na zahtevo poslanske skupine SDS razpravljajo o stanju demokracije v državi. V razpravi je sodelovala tudi poslanka SDS Eva Irgl. Objavljamo magnetogram razprave, ki ni avtoriziran!
EVA IRGL: Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! V Slovenski demokratski stranki že vrsto let opozarjamo na nevarno zniževanje demokratičnih standardov, ki so bili vsaj tisti osnovni ob prvih letih samostojne države, le stežka vzpostavljeni. Takrat se je začel proces demokratizacije in s tem tudi odnos do spoštovanja človekovih pravic ter odnos do vladavine prava. Takrat, tistega leta smo si nedvomno vsi skupaj želeli, da bi se lahko nekoč v nekem doglednem času pa vendarle prej kot leta 2013 postavili ob bok tistim evropskim državam, ki imajo dolgo tradicijo demokracije, ki spoštujejo človekove pravice in vedo kaj pomeni biti pravna, socialna in s tem tudi pravična država. Vendar pa smo, drage kolegice, dragi kolegi, kar je jasno razvidno tudi iz današnje razprave, nedvomno padli na tem izpitu in to na celi črti. Človekove pravice, spoštovane človekovega dostojanstva, spoštovanje osnovnih civilizacijskih norm, ki bi se morale kazati v tem, da znamo kot narod poskrbeti na pieteten način za vse naše umrle, zlasti v povojnih pomorih, so danes žal bolj kot kdajkoli prej oddaljeni od nas in tudi na veliki preizkušnji. Dejstvo je, da ključni elementi ob osamosvajanju pa tudi ključni elementi v času tranzicije niso bili storjeni. Ni bila opravljena narodova katarza, to si moramo pač priznati. Ni bilo opravljene prepotrebne lustracije, ki bi presekala s totalitarno miselnostjo in vzpostavila nov način vladanja, tudi to je dejstvo gospod Bevk in gospa Potrata. Če bi takrat opravili pomembne korake potem danes sploh v smislu vrednot ne bi bili tukaj, kjer smo.Seveda mi smo takrat leta 1991 odšli iz enostrankarskega sistema v večstrankarski, ampak to se zdi, da je bilo vse, kar je bilo narejenega, vse ostalo je bolj navidezno. Verjetno je takratna politika naivno verjela v to, da se bodo stvari tudi brez lustracije uredile kar same po sebi, pa se niso. To danes vsi ugotavljamo, to je bila napaka, ki jo v teh težkih časih plačujemo mi vsi, plačevale pa jo bodo še prihodnje generacije.Lustracija se prva leta po osamosvojitvi ni opravila tudi ali pa predvsem zato, ker je bila ključna prioriteta nadaljevanje politične kontinuitete iz preteklosti in s tem ohranjanje privilegijev, ki jih nekateri neupravičeno prejemajo še danes. Takrat se je to reklo, da se izogiba neke vrste revanšizmu. In tudi izogibanje revanšizmu, ki je bilo prvotno mišljeno kot miroljubna prekinitev s preteklostjo pa je danes pripeljala do tega, da imamo v vseh vejah oblasti monopole, mreže, ozkih posameznih skupin, ki jih zanima predvsem to, da še leta 2013 ohranijo privilegije. Navkljub demokratični preobrazbi je mentaliteta ostala popolnoma ista in tudi na vseh pomembnejših položajih, vseh vej oblasti so bolj ali manj ostali isti ljudje. Modus operandi se ni spremenili niti za milimeter, prednost ostaja oblast za vsako ceno in ohranitev le-te tudi tako, da se z vsemi sredstvi, če je potrebno tudi z likvidacijo, kot se je morebiti zgodilo tudi na primer v primeru Ivana Krambergerja zruši nevarnega političnega tekmeca.Gospodarska kriza, ki smo ji priča, je na plano privlekla vso umazanijo, ki jo je prejšnja leta prekrivala dozdevna blaginja. Spoštovane kolegice in kolegi, lahko je deliti kolač, dokler je velik, ampak vam, ki ste danes na oblasti in ste bili tudi že leta poprej, oblast ostaja večja prioriteta od blaginje ljudi. To se vidi tudi v dejanjih sedanje vlade, ki posega v socialno državo.Ravno ta kriza pa očitno vodi do obujanja jugonostalgije, ob tem pa spoštovane kolegice in kolegi na nasprotni strani, pozabljate na vse krivične in zločinske elemente, ki prav od tam izvirajo in se o tej državi žal ohranjajo še danes.Nedvomno je problem v pomanjkanju perspektive in možnosti zaposlitve. Nekdanja država, ki jo danes tako radi propagirajo naši najvišji predstavniki države, je dajala navidezen občutek enakopravnosti. Dajala je tudi navidezen občutek socialne pravičnosti. Dajala je navidezen občutek možnosti zaposlitve za vse nas. In vsi tisti, ki danes tako zagovarjate to jugo nostalgijo ob tem pozabljate, da je bila vse skupaj žal samo ena velika Potemkinova vas, kar je postalo povsem očitno predvsem zadnja leta v delovanju oziroma v življenju skupne države.Za svetlejšo prihodnost, ki jo nedvomno vsi pričakujemo, si je želimo, je potrebno najprej obrniti način mišljenja, razmišljanja. Potrebujemo korak naprej in postopno evolucijo v demokratičnem razmišljanju. Osredotočiti se je potrebno na mlade, ki v sodobnem post modernem in hiperaktivnem svetu izgubljajo svoj fokus in svoj namen. Naš namen mora biti omogočiti pogoje za blaginjo in gospodarsko rast ter ljudem dati občutek smeri v lepšo prihodnost. Vendar, če želimo to doseči, moramo hočeš nočeš, gospod Bevk, najprej razčistiti s preteklostjo, ker je nismo bili sposobni postaviti na pravo mesto takrat, ko je bil čas, moramo žal to storiti danes. In tukaj bi jaz pričakovala vašo pomoč, ne sprenevedanje, da se vračamo v ne vem katere čase, mi potrebujemo to katarzo, mi potrebujemo prekiniti z nekaterimi metodami iz preteklosti, ki so danes še posebej zelo, zelo žive.Če želimo, da Slovenija končno postane pravna in pravična država, država, kjer bo jasno opredeljena vladavina prava, potem najprej potrebujemo pravično pravosodje. To pa pomeni, da smo vsi enaki pred zakonom, ne glede na to, kakšne politične pripadnosti smo, ne glede na to, kakšnega statusa smo ali pa spola, ali kakšne druge okoliščine. Pravično pravosodje in s tem pravična država pomeni tudi to, da bodo morali enkrat za svoje zločine vezane na genocid oziroma pomor Slovencev po drugi svetovni vojni odgovarjati vsi tisti, ki so za to krivi. Nekateri so še vedno živi, pa še do danes ni zgodilo nič, sprocesiran na sodišču ni noben postopek. Proti nobenemu, gospa Potrata, proti nobenemu. Pa je šlo za pomore ljudi. Res je, krivda mora biti dokazana, ampak pri nas niti sprocesirane niso stvari, niti do tega ne pride, da bi lahko kasneje krivdo tudi dokazali. Pred sodiščem bodo morali biti seveda na temelju dokazov, tako kot tudi vi pravite obsojeni vsi tisti, ki so odgovorni za krajo skupnega družbenega premoženja. To premoženje pa bodo morali na kocu vrniti tudi vsem nam, ker je bilo skupno. Takrat bomo šele lahko rekli, da smo pred zakonom vsi enaki in da vsi enako odgovarjajo ali pa odgovarjamo za kazniva dejanja. Danes pa se obsoja ljudi brez dokazov na zaporne kazni, na drugi strani pa se oprošča take, kjer so dokazi, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, vendar se jih zaradi takšnih, drugačnih tudi političnih razlogov ne upošteva. Pravično pravosodje je tisto pravosodje, ki razsoja pošteno in ni pod vplivi ene političen opcije. To, kar se je po mojem mnenju zgodilo v primeru Patria je škandalozno. In pokazatelj, da v Sloveniji leta 2013 še vedno obstajajo politično montirani procesi, znani sicer za obdobje nekega prejšnjega režima. Naj samo tukaj spomnim na montiran proces nekaj let pred osamosvojitvijo, ko je bilo po krivem obsojenih 8 ljudi, država, tudi ta, ki naj bi spoštovala človekove pravice, ki naj bi spoštovala vladavino prava se ni tem ljudem nikoli opravičila, da so bili po krivem obsojeni. Ampak to se je zdelo nekaj normalnega in še danes se ljudem, dedičem tega totalitarnega režima zdi to popolnoma normalno, da se lahko obsodi na montiranih procesih ljudi, brez da se jim dokaže krivda, brez dokazov. In to je problem naše države.Ta država, če želi izplavati iz krize tako gospodarske kot krize vrednot, potrebuje v prvi vrsti samoočiščenje. Potrebuje samorefleksijo, da je sposobna uvideti, predvsem pa, da je sposobna priznati ključne napake iz preteklosti. In te napake ne samo, da jih moramo priznati, moramo jih znati tudi popraviti in moramo znati odpuščati, ampak odpustiš lahko šele takrat, ko je iz druge strani dano priznanje, da je bilo nekaj narobe storjenega. In seveda gospa Potrata, ravno zaradi takih stvari potrebujemo restavracijo tega trenutno pokvečenega sistema. To je dejstvo.Saj na to ne opozarjamo samo mi. Na to nas opozarja tudi Evropa in predvideli so posledice takšnih ravnanj že v resoluciji, ki jo imamo danes tukaj iz leta 1996. Ampak mi se z vsemi kriplji upiramo, da bi si odprli nek nov prostor. Z vsemi kriplji se upiramo temu. Potrebujemo izstop iz jugoslovanske miselnosti in pripadajoče ikonografije. Potrebujemo zdravo politiko in njene najvišje predstavnike, ki se bodo zavedali, da je nekaj hudo narobe, če prepevaš, recimo, z nasmeškom na ustih živel komunizem, ki ne bodo zaradi nepoznavanja slovenske književnosti, kar je mimogrede sramota za predsednika Državnega zbora, prepovedali izvajati Oče naš hlapca Jerneja. Samo zato, ker se omenja oče naš. Res globoko smo zabredli. In, gospa Potrata, tukaj pa bi lahko svojemu kolegu, predsedniku Državnega zbora, obrazložili o čem govori ta molitev hlapca Jerneja. In da ste ravno vi tista stranka, ki je najbolj v tem prostoru prosperira ravno na elementih sociale. Če bi to povedali, potem verjetno se gospod Veber ne bi odločil tako, kot se je.Hlapec Jernej je imel nedvomno prav, ko je molil, da naj delavec dobi plačilo in da je lačen in žejen pravice. In prav danes so te besede še kako pomembne in bistvene. In prav bi bilo, da bi zaživele tudi v tem Državnem zboru. Vendar pa, monopoli so tisti, ki našo državo razjedajo. Niso bile izpeljane ključne poteze za časa tranzicije. In sedaj smo, spoštovane dame in cenjeni gospodje, končno nekje, kjer se bo treba odločiti. Smo pred končnico ali se bomo odločili, da bomo zdrveli v prepad zaradi tistih, ki bi radi zavoljo ohranjanja monopolov potegnili pod vodo še vse ostale, ali pa bomo končno in takoj začeli z razgradnjo monopolov in z njihovo odstranitvijo. Upam, da zavoljo vseh nas, da se bomo odločili pravilno. Hvala.
EVA IRGL: Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! V Slovenski demokratski stranki že vrsto let opozarjamo na nevarno zniževanje demokratičnih standardov, ki so bili vsaj tisti osnovni ob prvih letih samostojne države, le stežka vzpostavljeni. Takrat se je začel proces demokratizacije in s tem tudi odnos do spoštovanja človekovih pravic ter odnos do vladavine prava. Takrat, tistega leta smo si nedvomno vsi skupaj želeli, da bi se lahko nekoč v nekem doglednem času pa vendarle prej kot leta 2013 postavili ob bok tistim evropskim državam, ki imajo dolgo tradicijo demokracije, ki spoštujejo človekove pravice in vedo kaj pomeni biti pravna, socialna in s tem tudi pravična država. Vendar pa smo, drage kolegice, dragi kolegi, kar je jasno razvidno tudi iz današnje razprave, nedvomno padli na tem izpitu in to na celi črti. Človekove pravice, spoštovane človekovega dostojanstva, spoštovanje osnovnih civilizacijskih norm, ki bi se morale kazati v tem, da znamo kot narod poskrbeti na pieteten način za vse naše umrle, zlasti v povojnih pomorih, so danes žal bolj kot kdajkoli prej oddaljeni od nas in tudi na veliki preizkušnji. Dejstvo je, da ključni elementi ob osamosvajanju pa tudi ključni elementi v času tranzicije niso bili storjeni. Ni bila opravljena narodova katarza, to si moramo pač priznati. Ni bilo opravljene prepotrebne lustracije, ki bi presekala s totalitarno miselnostjo in vzpostavila nov način vladanja, tudi to je dejstvo gospod Bevk in gospa Potrata. Če bi takrat opravili pomembne korake potem danes sploh v smislu vrednot ne bi bili tukaj, kjer smo.Seveda mi smo takrat leta 1991 odšli iz enostrankarskega sistema v večstrankarski, ampak to se zdi, da je bilo vse, kar je bilo narejenega, vse ostalo je bolj navidezno. Verjetno je takratna politika naivno verjela v to, da se bodo stvari tudi brez lustracije uredile kar same po sebi, pa se niso. To danes vsi ugotavljamo, to je bila napaka, ki jo v teh težkih časih plačujemo mi vsi, plačevale pa jo bodo še prihodnje generacije.Lustracija se prva leta po osamosvojitvi ni opravila tudi ali pa predvsem zato, ker je bila ključna prioriteta nadaljevanje politične kontinuitete iz preteklosti in s tem ohranjanje privilegijev, ki jih nekateri neupravičeno prejemajo še danes. Takrat se je to reklo, da se izogiba neke vrste revanšizmu. In tudi izogibanje revanšizmu, ki je bilo prvotno mišljeno kot miroljubna prekinitev s preteklostjo pa je danes pripeljala do tega, da imamo v vseh vejah oblasti monopole, mreže, ozkih posameznih skupin, ki jih zanima predvsem to, da še leta 2013 ohranijo privilegije. Navkljub demokratični preobrazbi je mentaliteta ostala popolnoma ista in tudi na vseh pomembnejših položajih, vseh vej oblasti so bolj ali manj ostali isti ljudje. Modus operandi se ni spremenili niti za milimeter, prednost ostaja oblast za vsako ceno in ohranitev le-te tudi tako, da se z vsemi sredstvi, če je potrebno tudi z likvidacijo, kot se je morebiti zgodilo tudi na primer v primeru Ivana Krambergerja zruši nevarnega političnega tekmeca.Gospodarska kriza, ki smo ji priča, je na plano privlekla vso umazanijo, ki jo je prejšnja leta prekrivala dozdevna blaginja. Spoštovane kolegice in kolegi, lahko je deliti kolač, dokler je velik, ampak vam, ki ste danes na oblasti in ste bili tudi že leta poprej, oblast ostaja večja prioriteta od blaginje ljudi. To se vidi tudi v dejanjih sedanje vlade, ki posega v socialno državo.Ravno ta kriza pa očitno vodi do obujanja jugonostalgije, ob tem pa spoštovane kolegice in kolegi na nasprotni strani, pozabljate na vse krivične in zločinske elemente, ki prav od tam izvirajo in se o tej državi žal ohranjajo še danes.Nedvomno je problem v pomanjkanju perspektive in možnosti zaposlitve. Nekdanja država, ki jo danes tako radi propagirajo naši najvišji predstavniki države, je dajala navidezen občutek enakopravnosti. Dajala je tudi navidezen občutek socialne pravičnosti. Dajala je navidezen občutek možnosti zaposlitve za vse nas. In vsi tisti, ki danes tako zagovarjate to jugo nostalgijo ob tem pozabljate, da je bila vse skupaj žal samo ena velika Potemkinova vas, kar je postalo povsem očitno predvsem zadnja leta v delovanju oziroma v življenju skupne države.Za svetlejšo prihodnost, ki jo nedvomno vsi pričakujemo, si je želimo, je potrebno najprej obrniti način mišljenja, razmišljanja. Potrebujemo korak naprej in postopno evolucijo v demokratičnem razmišljanju. Osredotočiti se je potrebno na mlade, ki v sodobnem post modernem in hiperaktivnem svetu izgubljajo svoj fokus in svoj namen. Naš namen mora biti omogočiti pogoje za blaginjo in gospodarsko rast ter ljudem dati občutek smeri v lepšo prihodnost. Vendar, če želimo to doseči, moramo hočeš nočeš, gospod Bevk, najprej razčistiti s preteklostjo, ker je nismo bili sposobni postaviti na pravo mesto takrat, ko je bil čas, moramo žal to storiti danes. In tukaj bi jaz pričakovala vašo pomoč, ne sprenevedanje, da se vračamo v ne vem katere čase, mi potrebujemo to katarzo, mi potrebujemo prekiniti z nekaterimi metodami iz preteklosti, ki so danes še posebej zelo, zelo žive.Če želimo, da Slovenija končno postane pravna in pravična država, država, kjer bo jasno opredeljena vladavina prava, potem najprej potrebujemo pravično pravosodje. To pa pomeni, da smo vsi enaki pred zakonom, ne glede na to, kakšne politične pripadnosti smo, ne glede na to, kakšnega statusa smo ali pa spola, ali kakšne druge okoliščine. Pravično pravosodje in s tem pravična država pomeni tudi to, da bodo morali enkrat za svoje zločine vezane na genocid oziroma pomor Slovencev po drugi svetovni vojni odgovarjati vsi tisti, ki so za to krivi. Nekateri so še vedno živi, pa še do danes ni zgodilo nič, sprocesiran na sodišču ni noben postopek. Proti nobenemu, gospa Potrata, proti nobenemu. Pa je šlo za pomore ljudi. Res je, krivda mora biti dokazana, ampak pri nas niti sprocesirane niso stvari, niti do tega ne pride, da bi lahko kasneje krivdo tudi dokazali. Pred sodiščem bodo morali biti seveda na temelju dokazov, tako kot tudi vi pravite obsojeni vsi tisti, ki so odgovorni za krajo skupnega družbenega premoženja. To premoženje pa bodo morali na kocu vrniti tudi vsem nam, ker je bilo skupno. Takrat bomo šele lahko rekli, da smo pred zakonom vsi enaki in da vsi enako odgovarjajo ali pa odgovarjamo za kazniva dejanja. Danes pa se obsoja ljudi brez dokazov na zaporne kazni, na drugi strani pa se oprošča take, kjer so dokazi, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, vendar se jih zaradi takšnih, drugačnih tudi političnih razlogov ne upošteva. Pravično pravosodje je tisto pravosodje, ki razsoja pošteno in ni pod vplivi ene političen opcije. To, kar se je po mojem mnenju zgodilo v primeru Patria je škandalozno. In pokazatelj, da v Sloveniji leta 2013 še vedno obstajajo politično montirani procesi, znani sicer za obdobje nekega prejšnjega režima. Naj samo tukaj spomnim na montiran proces nekaj let pred osamosvojitvijo, ko je bilo po krivem obsojenih 8 ljudi, država, tudi ta, ki naj bi spoštovala človekove pravice, ki naj bi spoštovala vladavino prava se ni tem ljudem nikoli opravičila, da so bili po krivem obsojeni. Ampak to se je zdelo nekaj normalnega in še danes se ljudem, dedičem tega totalitarnega režima zdi to popolnoma normalno, da se lahko obsodi na montiranih procesih ljudi, brez da se jim dokaže krivda, brez dokazov. In to je problem naše države.Ta država, če želi izplavati iz krize tako gospodarske kot krize vrednot, potrebuje v prvi vrsti samoočiščenje. Potrebuje samorefleksijo, da je sposobna uvideti, predvsem pa, da je sposobna priznati ključne napake iz preteklosti. In te napake ne samo, da jih moramo priznati, moramo jih znati tudi popraviti in moramo znati odpuščati, ampak odpustiš lahko šele takrat, ko je iz druge strani dano priznanje, da je bilo nekaj narobe storjenega. In seveda gospa Potrata, ravno zaradi takih stvari potrebujemo restavracijo tega trenutno pokvečenega sistema. To je dejstvo.Saj na to ne opozarjamo samo mi. Na to nas opozarja tudi Evropa in predvideli so posledice takšnih ravnanj že v resoluciji, ki jo imamo danes tukaj iz leta 1996. Ampak mi se z vsemi kriplji upiramo, da bi si odprli nek nov prostor. Z vsemi kriplji se upiramo temu. Potrebujemo izstop iz jugoslovanske miselnosti in pripadajoče ikonografije. Potrebujemo zdravo politiko in njene najvišje predstavnike, ki se bodo zavedali, da je nekaj hudo narobe, če prepevaš, recimo, z nasmeškom na ustih živel komunizem, ki ne bodo zaradi nepoznavanja slovenske književnosti, kar je mimogrede sramota za predsednika Državnega zbora, prepovedali izvajati Oče naš hlapca Jerneja. Samo zato, ker se omenja oče naš. Res globoko smo zabredli. In, gospa Potrata, tukaj pa bi lahko svojemu kolegu, predsedniku Državnega zbora, obrazložili o čem govori ta molitev hlapca Jerneja. In da ste ravno vi tista stranka, ki je najbolj v tem prostoru prosperira ravno na elementih sociale. Če bi to povedali, potem verjetno se gospod Veber ne bi odločil tako, kot se je.Hlapec Jernej je imel nedvomno prav, ko je molil, da naj delavec dobi plačilo in da je lačen in žejen pravice. In prav danes so te besede še kako pomembne in bistvene. In prav bi bilo, da bi zaživele tudi v tem Državnem zboru. Vendar pa, monopoli so tisti, ki našo državo razjedajo. Niso bile izpeljane ključne poteze za časa tranzicije. In sedaj smo, spoštovane dame in cenjeni gospodje, končno nekje, kjer se bo treba odločiti. Smo pred končnico ali se bomo odločili, da bomo zdrveli v prepad zaradi tistih, ki bi radi zavoljo ohranjanja monopolov potegnili pod vodo še vse ostale, ali pa bomo končno in takoj začeli z razgradnjo monopolov in z njihovo odstranitvijo. Upam, da zavoljo vseh nas, da se bomo odločili pravilno. Hvala.