Eva Irgl: "Potrebno je ločiti med ideološkimi puhlicami, ki se jih načrtno lansira v javnost, da se razdvaja ljudi, in med dejanji, ki delajo vsak narod civiliziran."
četrtek, 26. 1. 2012V nadaljevanju objavljamo pogovor z Evo Irgl, novoizvoljeno poslanko SDS. Eva Irgl je bila prvič izvoljena za poslanko v Državni zbor leta 2004, drugič leta 2008, na predčasnih volitvah leta 2011 pa je bila izvoljena tretjič. V preteklem mandatu je bila predsednica Komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti ter predsednica preiskovalne komisije Patria. Bila je tudi članica odbora za visoko šolstvo, znanost in tehnološki razvoj ter odbora za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje.Glede na to, da ste poslanka že tretji mandat, nas zanima, katere dosežke pri vašem dosedanjem delu bi izpostavili?V prejšnjem mandatu, sem bila edina med poslanci, ki sem vodila dve komisiji. Med njima eno preiskovalno, ki se je ukvarjala s skonstruirano afero Patria. Menim, da smo imeli odlična zaslišanja prič. V mesecu dni sem jih zaslišala več kot so jih nekatere preiskovalne komisije v treh letih. Tudi skozi zaslišanja, na katera sem se zelo dobro in natančno pripravila, je bilo jasno vidno, da se konstrukt Patria sesuva kot hišica iz kart. Sicer bi pa izpostavila nešteto tem, ki sem jih v prejšnjem mandatu izpostavljala predvsem kot predsednica Komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti. Odpirala sem teme, ki mnogim niso bile povšeči, terjajo pa razjasnitve in odgovore. Spomnite se samo mojega poziva žrtvam UDBE. Opozarjala sem na drastično zniževanje demokratičnih standardov, na pravice delavcev, sovražni govor, na to, ali smo še pravna in socialna država, kot je sicer zapisano v Ustavi RS. Opozarjala sem na sporna kadrovanja, pa tudi na nekatere nesprejemljive poteze predsednika države.Kakšno pa je vaše mnenje glede razvoja parlamentarne demokracije pri nas?
Pri nas imamo še vedno bolj navidezno demokracijo. Res je, da smo pravno formalno prešli iz enostrankarskega sistema v večstrankarskega, vendar pa miselnost, predvsem v krogu okoli politične levice, ki se je vse od leta ’45 naprej napajala iz državnih jasli in si ohranjala privilegije, ostaja popolnoma enaka. Ali pa celo še bolj ozko in sovražno nastrojena proti vsem, ki ne dihajo tako kot oni. Poglejte samo govor predsednika ZB za vrednote NOB. Hrumenje, ki smo mu bili priča v Dražgošah in besede, ki so bile izrečene, bi morale obnemeti vsakega mladega človeka, ki ima čustveno in časovno distanco do dogodkov iz polpretekle zgodovine in lastno pamet, da lahko razmišlja, kam nas takšne besede, v tako izrečenem kontekstu, potiskajo.Kako pa ste vi videli glasovanje o predsedniku vlade Zoranu Jankoviču? Se vam zdi sporno, da niste dvignili glasovnic, kot vam očitajo predvsem poslanci Pozitivne Slovenije in nekateri analitiki?Ne. To se mi niti malo ne zdi sporno. Se je kdo od teh poslancev vprašal, ali ni morebiti sporno, če že ne kar kaznivo dejanje, trgovanje z glasovi. Gre za prvovrstno politično korupcijo. Ko nas je ena izmed poslank PS poučevala, kaj je naloga poslanca in kaj je moralno, sem ji odvrnila, da je za njihovo poslansko skupino očitno povsem legitimno in moralno sprejemljivo trgovanje z glasovi, ni pa legitimno to, da poslanec na transparenten način pokaže, da si ne dovoli manipulacij na njegov račun in zato naredi vse za zaščito lastne integritete.Kaj je po vašem mnenju odlikuje dobrega politika?Dober politik v prvi vrsti ne nastane kar tako, “čez noč”. Politika je veščina, umetnost. Nedvomno je potrebno zanjo imeti nek občutek, ki pa se ga navadno ne da naučiti. To imaš, ali pa ne! Vse drugo: nastopi, vsebina se da vedno izboljšati. Dober politik je politik, ki zna predvideti vsaj dva koraka tekmeca vnaprej, zna argumentirano nastopati, ima karizmo, da lahko v javnosti nekaj premakne, predvsem pa mora biti osebno svoboden od različnih lobijev in mrež. Suverenost politika, ki trdno stoji za svojimi odločitvami in dejanji, je bistvenega pomena. To pa je mogoče le, če je neodvisen od mrež, ki navadno krojijo politiko v ozadju.
Kakšno politično okolje imamo trenutno v slovenski politiki?Zanimivo. Predvsem pa marsikaj postavljeno na glavo. V parlamentu imamo poslance, ki so kljub svoji mladosti, nekateri so mlajši od mene, zamenjali že po tri stranke. Očitno, če bodo tako nadaljevali, jih bo kmalu zmanjkalo (smeh). Mesec dni pred volitvami še goreče podpiraš eno stranko, ko ugotoviš, da na tej listi ne boš izvoljen, prestopiš v drugo stranko in si nato takoj po volitvah, največji kritik zdaj že nekdanje stranke in kolegov. To je bilo dobro vidno v razpravah nekaterih na konstitutivni seji DZ.Kako pa gledate na ravnanja predsednika države v zvezi z mandatarjem?Predvsem se je pokazala predsednikova dvoličnost v vsej svoji veličini, v odnosu do Janše in odnosu do Jankovića. Če prvemu odreka že vnaprej kakršnokoli možnost, da ga predlaga za mandatarja, kljub možnostim, da v parlamentu na glasovanju uspe, pa drugega ponuja kot suho zlato, in to kljub dejstvu, da v parlamentu nima potrebne podpore. Za Janšo pravi, da je oporečen, ker je v kazenskem postopku, za Jankovića pa, da je dober kandidat in da ima vso njegovo podporo, kljub temu, da se mu, sploh v zadnjih dneh, očita sum pranja denarja, trgovanje z zemljišči, neplačevanje davkov. Prvi je za predsednika sporen, ker naj bi neugotovljenega dne, na neugotovljenem kraju, na neugotovljen način sprejel obljubo, da bo prejel darilo, drugi pa odličen kandidat, verjetno zato, ker naj bi utajeval davke in pral denar. Sicer pa sem pred kratkim na nekem forumu prebrala komentar, da levica naredi vse, samo, da ni Janša na oblasti. Podpre tudi Miki Miško za mandatarja, pa čeprav je ameriška. (smeh). In to sploh ni daleč od resnice, zato tudi morebiti niti ni tako zelo smešno.
Zadnja tri leta sta zaznamovali tudi gospodarska in finančna kriza, ob tem pa je pretekli mandat minil v znamenju različnih afer, koalicijskega merjenja moči med posameznimi strankami in pri nekaterih strankah tranzicijske levice tudi s sklepanji klientelistično-korupcijskih poslov. Mnogi se ob takšni situaciji vprašajo – je mar politika izgubila kompas? Predvsem se mi zdi pomembno poudariti, da nismo vsi v politiki enaki. Da nismo vsi skorumpirani itd. Tega si ne dovolim. Stranka, kateri pripadam, je rasla organsko, se razvijala in širila. Sloni na vrednotah domoljubja, poštenja, pravičnosti. To ni stranka, ki bi nastala čez noč, zato, ker je potrebno pod pretvezo novih obrazov, za vsako ceno ohraniti privilegije in oblast. To ni stranka, ki bi se po volitvah sesuvala sama vase, ker bi bila odrinjena od državnih jasli. Stremljenje k skupnemu dobremu ima prednost pred ozkimi političnimi interesi. Čeprav na to tudi naša stranka oz. posamezniki niso imuni.V preteklem mandatu ste pogosto odpirali tudi teme in vprašanja, povezane s slovensko polpreteklo zgodovino. Zakaj menite, da je potrebno, da bi o polpretekli zgodovini spregovorili konstruktivno, odprto in strpno? Ob pogajanjih za sestavo desnosredinske vlade je bilo rečeno, da se ne bo odpiralo ideoloških tem. Pravilno. S tem se v celoti strinjam. Vendar pa je potrebno ločiti med politikantsko, načrtno manipulacijo z ideološkim bojem, kot je bila sintagma Jankovića na Kongresu, češ kako gresta skupaj verouk v šolah in vrednote NOB, ter med civilizacijskimi normami npr. dostojnega pokopa, vezanih na vprašanja polpretekle zgodovine in povojnih pobojev. Vsaka zdrava družba, takšnih dejanj ne more gledati iz ideološke perspektive, ampak iz perspektive sočutja in pietete do nasilno pomorjenih. Potrebno je ločiti med ideološkimi puhlicami, ki se jih načrtno lansira v javnost, da se razdvaja ljudi, in med dejanji, ki delajo vsak narod civiliziran.Kaj je vaš moto?Ne bi rekla, da je ravno moto, je pa stavek, ki ga velikokrat ponovim: “Kaj vse mora človek doživet, preden mu ušesa odpadejo.” (smeh) Foto: osebni arhiv
Pri nas imamo še vedno bolj navidezno demokracijo. Res je, da smo pravno formalno prešli iz enostrankarskega sistema v večstrankarskega, vendar pa miselnost, predvsem v krogu okoli politične levice, ki se je vse od leta ’45 naprej napajala iz državnih jasli in si ohranjala privilegije, ostaja popolnoma enaka. Ali pa celo še bolj ozko in sovražno nastrojena proti vsem, ki ne dihajo tako kot oni. Poglejte samo govor predsednika ZB za vrednote NOB. Hrumenje, ki smo mu bili priča v Dražgošah in besede, ki so bile izrečene, bi morale obnemeti vsakega mladega človeka, ki ima čustveno in časovno distanco do dogodkov iz polpretekle zgodovine in lastno pamet, da lahko razmišlja, kam nas takšne besede, v tako izrečenem kontekstu, potiskajo.Kako pa ste vi videli glasovanje o predsedniku vlade Zoranu Jankoviču? Se vam zdi sporno, da niste dvignili glasovnic, kot vam očitajo predvsem poslanci Pozitivne Slovenije in nekateri analitiki?Ne. To se mi niti malo ne zdi sporno. Se je kdo od teh poslancev vprašal, ali ni morebiti sporno, če že ne kar kaznivo dejanje, trgovanje z glasovi. Gre za prvovrstno politično korupcijo. Ko nas je ena izmed poslank PS poučevala, kaj je naloga poslanca in kaj je moralno, sem ji odvrnila, da je za njihovo poslansko skupino očitno povsem legitimno in moralno sprejemljivo trgovanje z glasovi, ni pa legitimno to, da poslanec na transparenten način pokaže, da si ne dovoli manipulacij na njegov račun in zato naredi vse za zaščito lastne integritete.Kaj je po vašem mnenju odlikuje dobrega politika?Dober politik v prvi vrsti ne nastane kar tako, “čez noč”. Politika je veščina, umetnost. Nedvomno je potrebno zanjo imeti nek občutek, ki pa se ga navadno ne da naučiti. To imaš, ali pa ne! Vse drugo: nastopi, vsebina se da vedno izboljšati. Dober politik je politik, ki zna predvideti vsaj dva koraka tekmeca vnaprej, zna argumentirano nastopati, ima karizmo, da lahko v javnosti nekaj premakne, predvsem pa mora biti osebno svoboden od različnih lobijev in mrež. Suverenost politika, ki trdno stoji za svojimi odločitvami in dejanji, je bistvenega pomena. To pa je mogoče le, če je neodvisen od mrež, ki navadno krojijo politiko v ozadju.
Kakšno politično okolje imamo trenutno v slovenski politiki?Zanimivo. Predvsem pa marsikaj postavljeno na glavo. V parlamentu imamo poslance, ki so kljub svoji mladosti, nekateri so mlajši od mene, zamenjali že po tri stranke. Očitno, če bodo tako nadaljevali, jih bo kmalu zmanjkalo (smeh). Mesec dni pred volitvami še goreče podpiraš eno stranko, ko ugotoviš, da na tej listi ne boš izvoljen, prestopiš v drugo stranko in si nato takoj po volitvah, največji kritik zdaj že nekdanje stranke in kolegov. To je bilo dobro vidno v razpravah nekaterih na konstitutivni seji DZ.Kako pa gledate na ravnanja predsednika države v zvezi z mandatarjem?Predvsem se je pokazala predsednikova dvoličnost v vsej svoji veličini, v odnosu do Janše in odnosu do Jankovića. Če prvemu odreka že vnaprej kakršnokoli možnost, da ga predlaga za mandatarja, kljub možnostim, da v parlamentu na glasovanju uspe, pa drugega ponuja kot suho zlato, in to kljub dejstvu, da v parlamentu nima potrebne podpore. Za Janšo pravi, da je oporečen, ker je v kazenskem postopku, za Jankovića pa, da je dober kandidat in da ima vso njegovo podporo, kljub temu, da se mu, sploh v zadnjih dneh, očita sum pranja denarja, trgovanje z zemljišči, neplačevanje davkov. Prvi je za predsednika sporen, ker naj bi neugotovljenega dne, na neugotovljenem kraju, na neugotovljen način sprejel obljubo, da bo prejel darilo, drugi pa odličen kandidat, verjetno zato, ker naj bi utajeval davke in pral denar. Sicer pa sem pred kratkim na nekem forumu prebrala komentar, da levica naredi vse, samo, da ni Janša na oblasti. Podpre tudi Miki Miško za mandatarja, pa čeprav je ameriška. (smeh). In to sploh ni daleč od resnice, zato tudi morebiti niti ni tako zelo smešno.
Zadnja tri leta sta zaznamovali tudi gospodarska in finančna kriza, ob tem pa je pretekli mandat minil v znamenju različnih afer, koalicijskega merjenja moči med posameznimi strankami in pri nekaterih strankah tranzicijske levice tudi s sklepanji klientelistično-korupcijskih poslov. Mnogi se ob takšni situaciji vprašajo – je mar politika izgubila kompas? Predvsem se mi zdi pomembno poudariti, da nismo vsi v politiki enaki. Da nismo vsi skorumpirani itd. Tega si ne dovolim. Stranka, kateri pripadam, je rasla organsko, se razvijala in širila. Sloni na vrednotah domoljubja, poštenja, pravičnosti. To ni stranka, ki bi nastala čez noč, zato, ker je potrebno pod pretvezo novih obrazov, za vsako ceno ohraniti privilegije in oblast. To ni stranka, ki bi se po volitvah sesuvala sama vase, ker bi bila odrinjena od državnih jasli. Stremljenje k skupnemu dobremu ima prednost pred ozkimi političnimi interesi. Čeprav na to tudi naša stranka oz. posamezniki niso imuni.V preteklem mandatu ste pogosto odpirali tudi teme in vprašanja, povezane s slovensko polpreteklo zgodovino. Zakaj menite, da je potrebno, da bi o polpretekli zgodovini spregovorili konstruktivno, odprto in strpno? Ob pogajanjih za sestavo desnosredinske vlade je bilo rečeno, da se ne bo odpiralo ideoloških tem. Pravilno. S tem se v celoti strinjam. Vendar pa je potrebno ločiti med politikantsko, načrtno manipulacijo z ideološkim bojem, kot je bila sintagma Jankovića na Kongresu, češ kako gresta skupaj verouk v šolah in vrednote NOB, ter med civilizacijskimi normami npr. dostojnega pokopa, vezanih na vprašanja polpretekle zgodovine in povojnih pobojev. Vsaka zdrava družba, takšnih dejanj ne more gledati iz ideološke perspektive, ampak iz perspektive sočutja in pietete do nasilno pomorjenih. Potrebno je ločiti med ideološkimi puhlicami, ki se jih načrtno lansira v javnost, da se razdvaja ljudi, in med dejanji, ki delajo vsak narod civiliziran.Kaj je vaš moto?Ne bi rekla, da je ravno moto, je pa stavek, ki ga velikokrat ponovim: “Kaj vse mora človek doživet, preden mu ušesa odpadejo.” (smeh) Foto: osebni arhiv