Eva Irgl: »Opozorila o neučinkovitem, nepravičnem in političnem vodenju pravosodja držijo.«
ponedeljek, 17. 11. 2014.
EVA IRGL: Najlepša hvala za besedo. Spoštovane poslanke, poslanci, spoštovani minister za pravosodje.
Še posebej v zadnjih dneh se je zlasti glede na nezakonita ravnanja na vrhovnem sodišču ponovno potrdilo, da opozarjanja, ki prihajajo iz vrst Slovenske demokratske stranke glede neučinkovitega, nepravičnega in politično vodenega pravosodja še kako držijo. Kot predsednica Komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti se redno soočam s peticijami oziroma pritožbami, ki nam jih posredujejo državljanke in državljani in kjer se vse prevečkrat izkaže, da je sodna veja oblasti storila nemalo napak v postopkih, v katerih pa so potem zaznamovali seveda življenja posameznikov, za katera pa nikoli nihče ne odgovarja. Glede na raziskavo dr. Šturma v zvezi s kršitvami človekovih pravic v sodnih postopkih, lahko vidimo, da je kar 613 sodnih sestavov kršilo človekove pravice. Zavedam se, da dr. Šturm pri delanju te raziskave morda ni imel vseh podatkov, prikazal pa je senate po 3 in 5 sodnikov, za katere pa ni imel podatkov, kako so glasovali. Ko smo na Komisiji za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti za prejšnji mandat naredili neko analizo stanja glede pritožb državljank in državljanov, smo ugotovili, da se jih največ nanaša prav na neučinkovitost pravosodja. Zaupanje v pravosodni sistem v naši državi je najnižje v primerjavi z ostalimi članicami Evropske unije, podobno je pri učinkovitosti pravosodja. Naša sodišča pa tudi velikokrat še vedno ravnajo v skladu s totalitarno doktrino, zato so pri nas pač še vedno možni tudi politični procesi in tudi obsodbe brez dokazov.
Zato vas, spoštovani minister, sprašujem naslednje. V kakšni smeri boste šli v spremembe Zakona o kazenskem postopku. Ali načrtujete spremembe Zakona o sodiščih in o sodniški službi in konkretno kakšne. In tretjič, kako boste sistemsko zakonsko uredili odgovornost sodnikov, ko le-ti kršijo človekove pravice v sodnih postopkih.
Najlepša hvala.
MAG. GORAN KLEMENČIČ: Hvala za besedo, predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci, spoštovana poslanka Eva Irgl. Težko vprašanje, ker je bilo bolj mnenje kot vprašanje, zato se bom na kratko poskušal dotakniti poante vašega vprašanja.
Dejstvo je, da do največje kršitve s strani pravosodja pride, če v sodnih postopkih pride, če sojenje ni kvalitetno in ni hitro. Dejstvo je tudi, da slovenski pravosodni sistem ni optimalen in ni popoln. Dejstvo pa je tudi, po mojem trdnem prepričanju, da je nedostojno ga imenovati totalitaren, da v njem prevladuje totalitarna doktrina in da sistematično krši človekove pravice. Za to preprosto ni nobene podlage. In z ne samo dolžnim, ampak tudi pravim spoštovanjem do dr. Šturma, midva sva en maratonski krog glede tega že odtekla, njegova raziskava, ki jo seveda žal ne morem uporabiti druge besede, uporabljate kot na nek način pokvarjena gramofonska plošča, tega ne dokazuje. Govori o tem, koliko sodb nižjih sodišč je bilo razveljavljenih na višjih instancah, te številke so povsem enake v Sloveniji kot so recimo v Zvezni republiki Nemčiji. Ta raziskava ni ne vsebinsko ne metodološko primerna, kar poznamo instančno sojenje in to je del vsake pravne države. Slovensko pravosodje ima svoje težave, vendar kot rečeno jih ne gre posploševati na način, ki je namenjen politizaciji tega sodstva in se ga potiska v še bolj defenzivno držo.
Spremembe za katere ste me konkretno vprašali, Zakon o sodiščih in Zakon o sodniški službi, ki jih bomo v zakonodajno proceduro poslali z vlade in Ministrstva za pravosodje še pred koncem tega leta, se bodo v prvi vrsti nanašale na odpravo nekaterih oziroma na možnost hitrejšega sojenja na pravi stopnji in na vpeljavo nekaterih varovalk v smislu krepitve integritete in odpravljanje korupcijskih tveganj na podlagi priporočil skupine za boj proti korupciji Sveta Evrope.
Rad bi pa dodal še to. Ker kot rečeno, ne morem pristati na to, da je slovensko sodstvo največji kršitelj človekovih pravic v tej državi, da pokažem absurdnost te logike. Poglejte, po tej logiki je največji kršitelj človekovih pravic v tej državi Državni zbor. Ustavno sodišče je vrsto zakonov spoznalo kot protiustavne z vidika varovanja človekovih pravic, tudi zakone, ki jih je podpirala recimo vlada ali minister za pravosodje, ko je bil gospod Šturm. Absurdnost tega se kaže tudi v tem, da smo prišli v situacijo, da iz ust istih ljudi, ista sodišča samo v različnih časovnih obdobjih, nekateri povzdigujejo v največjega garanta pravice in človekovih pravic, v drugem trenutku pa jih popljuvajo, pač skladno s pričakovanji trenutne politične opcije ali zasebnimi interesi kar me navdaja zgolj s prepričanjem, da vendarle sodišča v tej državi naredijo tudi kaj prav, ker z njimi na različne trenutke nihče ni zadovoljen. Toliko. Hvala lepa.
EVA IRGL: Najlepša hvala za besedo, spoštovani gospod predsednik. Približno takšen odgovor sem od vas, spoštovani minister, pričakovala. Na splošno, na tisto kar pa sem, za tisto kar sem zastavila konkretna vprašanja, pa nisem dobila odgovorov, zlasti na to, kako boste zakonsko uredili odgovornost sodnikov, ki kršijo človekove pravice ampak lahko greva konkretno. Nekateri mediji, ki jim je še kaj mar do objektivnega poročanja, so poročali pred kratkim o sodniku, ki se je želel izločiti iz določenega postopka zaradi razlogov, ki so bili vsekakor utemeljeni.
Vrhovno sodišče je to samo prelagalo, skratka ravnalo je neodgovorno, neprimerno in na koncu se je o zadevi pritožnika, ki bi morala biti absolutna prednostno obravnavana, odločilo šele po letu dni in treh mesecih in to kljub zavezi, ki so jo podpisali Branko Masleša, takratni minister za pravosodje, Senko Pličanič in takratna predsednica vlade, Alenka Bratušek. Očitno je šlo še za en piar in nasmehe v kamere, kaj več od tega pa nismo s to zavezo dobili.
V primeru ki sem ga omenila, je prišlo do kršitev Zakona o kazenskem postopku za namensko zavlačevanje, tudi za politizacijo. Na nepravilnosti v tem postopku opozarja sodnica Lippai, pa sodnik vrhovnega sodišče Borivoj Rozman. Ta primer, ki pa ni edini, še več je takšnih, pa kaže na popolno anarhijo, ki vlada na vrhovnem sodišču, ki ga vodi gospod Branko Masleša, ki je, mimogrede, ker govoriva o kršenju človekovih pravic v pravosodnih postopkih, te kršil vsaj štirinajstkrat. Namesto sankcij za takšno neodgovorno ravnanje in za kršitve pa je seveda bil nagrajen za z eno izmed najvišjih funkcij v pravosodnem sistemu.
Spoštovani minister, jaz se zavedam, da vi niste odgovorni neposredno za takšna ravnanja, ki se tam dogajajo, ste pa nedvoumno odgovorni za zakonodajo in vaše izjave kažejo vse prevečkrat, da se skrivate za neodvisnostjo sodstva in zdaj za vas konkretno vprašanje. Kdaj boste sprožili postopke oziroma dali pobudo za razrešitev Branka Masleša s funkcije predsednika vrhovnega sodišča glede na vse to kar sem pojasnila.
MAG. GORAN KLEMENČIČ: Hvala lepa. Spoštovana gospa poslanka, tako kot jaz vas nisem razočaral s svojim odgovorom, tudi vi mene niste razočarala s svojim vprašanjem prvim in drugim. Povedali ste vaše mnenje. Te stvari, o katerih ste govorili, so predmet tekočih sodnih postopkov, postavili ste se na eno stališče, kdo drug bi se postavil na drugo stališče in to zgolj pove, da mesto za razpravljanje o konkretnih sodbah in postopkih v nobeni demokratični družbi sodi v sodne dvorane in ne v parlament. Mi je pa žal, še enkrat, mi je pa žal, da moram z vidika predstavnika izvršilne veje oblasti, ministra za pravosodje, braniti, se pravi, veje oblasti, ki naj bi bila zgodovinsko najbolj nevarna, braniti sodišča pred resnično nedostojnimi napadi predstavnice zakonodajne veje oblasti. Kot rečeno, žal mi je. Hvala.
EVA IRGL: Poglejte, gospod minister, sodišč ni potrebno braniti, lahko pa delujete odgovorno. Če sem zastavila vprašanje: kdaj boste razrešili s funkcije na nek način gospoda Branka Maslešo, ki je evidentno dokazano več kot 14-krat kršil človekove pravice je to, prvič, odgovorno vprašanje, ki sem ga zastavila in bi pričakovala tudi odgovoren odgovor od vas, kot ministra za pravosodje. Glede na to, da mi niste praktično odgovorili na niti eno zastavljeno vprašanje, pa verjamem, da imate ideje, kako izboljšati stanje v pravosodju menim, da je potrebno opraviti razpravo o vašem odgovoru, ki ni bil odgovor, v skladu z drugim odstavkom 246. člena Poslovnika.
Menim, da je potrebno opraviti razpravo, kajti, kot že rečeno, zaupanje v pravosodni sistem v naši državi je najnižje v primerjavi z državami članicami EU. Prav tako učinkovitost pravosodja. Številni sodniki vzbujajo dvom v neodvisnost in poštenost sodnih postopkov. Kar je pa najbolj zanimivo, sodni svet teh zadev ne obravnava. Sploh ne vem, zakaj te organe imamo. Nihče, praktično res nihče v tej državi, ko govorimo o sodni veji oblasti, ne odgovarja za nič.
Do leta 2013 je človekove pravice in temeljne svoboščine kršilo 613 sodnih senatov slovenskih sodišč, kar pomeni najmanj 1.705 slovenskih sodnikov. In, spoštovani gospod minister, to so zame alarmantne številke. Lahko se skrivamo za to, da je pravosodje neodvisno in ne smemo posegati vanj, to se strinjam, ampak to še ne pomeni, da lahko ravnamo pišmeuhovsko.
Se pravi, da ne delamo vse v skladu s tem, da se bodo zadeve v pravosodju izboljšale. Potrebno je vzpostaviti osebno odgovornost sodnikov za sodbe, ki so krivične in v neskladju z veljavno zakonodajo in tudi Ustavo Republike Slovenije. Potrebno je preprečiti zlorabo v pravosodju, povečati transparentnost, preglednost delovanja sodnikov.
Mislim, da se s tem strinjava, gospod minister. Samo nekaj je treba še narediti, ne samo govoriti, ampak narediti. Jaz pač s tega mesta opozarjam. Vi lahko še bistveno več naredite. In seveda, potrebno je povrniti zaupanje ljudi v pravosodje, zlasti z vidika spoštovanja človekovih pravic. Državni zbor lahko to stori preko kvalitetne zakonodaje, ki jo seveda, če je v interesu mora pripraviti Vlada in minister in seveda preko razprav. In zato predlagam, da se v skladu z drugim odstavkom 246. člena Poslovnika opravi temeljita razprava glede odgovora ministra za pravosodje. Najlepša hvala.