Eva Irgl: »Odprti arhivi omogočajo poznavanje zgodovinske resnice.«

Mag. Igor Omerza: »Če hočemo, da naša družba napak prejšnjega režima ne ponavlja, moramo Udbo razstaviti na prafaktorje.« Na današnji novinarski konferenci so glede zbranih podpisov proti zapiranju arhivov UDBE spregovorili prvopodpisana pod referendumsko zahtevo poslanka SDS in predsednica Komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti Eva Irgl ter raziskovalca in publicista mag. Igor Omerza in Roman Leljak. Vsi trije so poudarili, da gre pri vprašanju arhivov za pomembno vprašanje odkrivanja zgodovinske resnice, saj da »ljudje želijo živeti s pravo resnico in odprti dokumenti pomenijo prav to.

Poslanka SDS, prvopodpisana pod referendumsko zahtevo in predsednica Komisije za peticije Eva Irgl je povedala, da se je uresničilo tisto, kar je napovedala prvi dan zbiranja podpisov, in sicer da bo zbranih več kot 40.000 podpisov, torej več kot zahteva zakon. Ob tem se je iskreno zahvalila vsem, ki so oddali svoj podpis in pripomogli k uspehu, prav tako pa se je zahvalila tudi drugo in tretje podpisanemu, ki najbolj natančno vesta, kaj pomeni za raziskovalce, da se jim omogoča dostop do arhivskega gradiva. »Skupaj smo imeli kar nekaj okroglih miz na temo arhivskega gradiva in delovanja Službe državne varnosti in ljudje se zelo dobro zavedajo, kako pomembno je, da ostanejo arhivi odprti. Ne samo zaradi zgodovinske resnice, ki jo mora vsak narod poznati, ampak tudi zaradi zgodovinarjev, raziskovalcev, publicistov, novinarjev, ki morate imeti vpogled v arhivsko gradivo v celoti,« je povedala poslanka SDS Eva Irgl.

V nadaljevanju je pojasnila, da je bilo na upravnih enotah v času od 13.2. do 19.3 evidentiranih 46.712 podpor. »Zelo veseli smo tega podatka, saj smo edina politična stranka, ki je v predvidenem roku že drugič zbrala več kot 40.000 podpisov za zakonodajni referendum. Prvič nam je to uspelo leta 1996, ko smo zahtevali razpis predhodnega zakonodajnega referenduma glede večinskega volilnega sistema in drugič nam je uspelo sedaj,« je dejala prvopodpisana pod referendumsko pobudo Eva Irgl. Pojasnila je, da je treba zbrane podpise vložiti v Državni zbor, kar bomo storili v naslednjem tednu, pri čemer je zadnji dan za vložitev podpisov sreda, nato mora predsednik Državnega zbora ugotoviti, ali je referendumsko vprašanje ustrezno in ali smo oddali 40.000 in več podpisov, potem pa lahko Državni zbor razpiše referendum.

Prvodpodpisana pod referendumsko pobudo Eva Irgl je nato tudi pojasnila, da obstajajo zakonske možnosti, da se referendum izvede hkrati z volitvami Evropski parlament in ob tem izrazila upanje, da bo predsednik Državnega zbora storil vse potrebno, da se glasovanje izvede hkrati, s čimer se izognemo morebitnim dodatnim stroškom. Nadalje je dejala, da se ugiba tudi o možnosti, da bi bila glede omenjenega zakona vložena presoja za oceno ustavnosti, torej da ustavno sodišče dobi v presojo zahtevo, ali bi z neuveljavitvijo zakona nastale protiustavne posledice, za kar pa je potreben sklep Državnega zbora. »V kolikor bodo koalicijski poslanci zbrali to možnost, potem ne bomo mogli ujeti roka z evropskimi volitvami in v tem primeru bi lahko govorili o namernem, načrtnem in politikantskem zavlačevanju, saj tudi poslanci koalicije vedo, da  ustavno sodišče ne bo odločilo nič drugače kot v prvem primeru, ko smo imeli referendum o arhivskem gradivu, torej, da je pravica ljudi do odločanju na referendumu najvišja ustavna pravica. To pa pomeni tudi, da bo koalicija v takem primeru morala prevzeti odgovornost za dodatne stroške, ki bi ob tem nastali,« je bila jasna poslanka SDS. Po njenih besedah je referendum najvišja oblika demokratičnega odločanja, »in v kolikor se mu na takšen ali drugačen način stalno oporeka možnost izvedbe, potem se s tem izničuje tudi z ustavo določeno pravico ljudi do odločanja.«

Poslanka SDS in predsednica Komisije za peticije Eva Irgl je spomnila tudi na to, da je že večkrat pojasnila, da je vlada tista, ki je vložila novelo zakona v Državni zbor in ne opozicija. »Smo pa v SDS dolžni reagirati takrat, ko menimo, da so ravnanja izvršilne veje oblasti napačna, še posebej ko gre za vprašanja človekovih pravic, tudi ko gre za pravico do vedenja,« je dejala Irglova. Ob tem je opozorila, da je tudi Vrhovno sodišče v svoji odločbi že zapisalo, da je objavljanje arhivskega gradiva nekdanje tajne politične policije v interesu javnosti, kakršnokoli onemogočanje dostopa do arhivov pa je nesprejemljivo.

Nenezadnje je poslanka pojasnila še dilemo, ki se pojavlja v javnosti, in sicer, da gre pri vprašanju arhivov za ideološko temo. »Vprašanje zgodovinske resnice, nedotakljivosti človeškega življenja, človekovega dostojanstva in vprašanje pravice do vedenja, nikoli ne more biti ideološko vprašanje, še manj pa strankarsko vprašanje. To so vprašanja, ki morajo presegati politična nasprotja, saj so vsem nam skupna in nas ločujejo od barbarstva,« je bila odločna poslanka in predsednica komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti.

Ob zaključku je Irglova še citirala besede nekdanjega nemškega predsednika Wulfa, ki je ne tako dolgo nazaj ob odprtju nove razstave glede tajne politične policije – STASI – v Nemčiji dejal naslednje: Odkrito spoprijemanje s preteklostjo je med največjimi dosežki naše politične kulture.

Raziskovalec in publicist mag. Igor Omerza je uvodoma dejal, da se je z veseljem pridružil SDS pri tej pobudi in izrazil zadovoljstvo, da je ta »uspešno končala zbiranje podpisov za razpis referenduma«. »Upam, da bo rezultat podoben kot je bil leta 2011, ko je ravno tako SDS skupaj z SLS in poslancem Magajno sprožila referendum, da bi bili arhivi odprti,« je poudaril. »Če hočemo, da naša družba napak, ki so bile storjene v prejšnjem režimu, zločini, masovno kršenje človekovih pravic, itd., ne ponavlja, moramo Udbo in prejšnji režim razstaviti na prafaktorje,« je ob tem izpostavil.Problem novele arhivskega zakona pa je nato ponazoril na konkretnem primeru: »Pripravljam knjigo o ugrabitvi in umoru Stjepana Crnogorca. Knjiga bo imela naslov Kliči U za umor, kjer U seveda pomeni Udbo. Za to knjigo sem v dveh mesecih pregledal 100.000 strani arhivskega gradiva, ne samo udbovskega tudi partijskega. Pod težo tega novega zakona bi morali trije arhivisti prebrati in počrniti 100.000 strani. To bi trajalo približno 3 do 5 let«. Ocenjuje, da gre za zapleten postopek, saj lahko recimo ena škatla vsebuje samo en občutljivi osebni podatek, pa morajo arhivisti natančno prebrati celotno škatlo, ker zakon to zapoveduje. »Trajalo bi leta, da bi te materiale dobil, kar je nemogoča situacija v primeru pisanja knjige, ki razkriva tako hud zločin, kot je ugrabitev in umor s strani slovenske Udbe nekega Hrvata v Salzburgu,« je poudaril mag. Omerza.Tudi raziskovalec, publicist in predsednik Društva za raziskovanje polpretekle zgodovine RS Roman Leljak se je zahvalil SDS, da se je odločila za zbiranje podpisov za referendum. »Menim, da pri tem ne gre samo za odpiranje ali zapiranje arhiva, gre za soočenje z našo totalitarno polpreteklo zgodovino,« je poudaril Leljak. Povedal je še, da so ljudje, ki so jih na terenu srečevali v zadnjem času, prav to sporočilo razumeli. »Sporočilo, da želijo imeti odprte arhive, da želijo končno o polpretekli zgodovini izvedeti resnico,« je povedal Leljak in dodal, da ljudje »ne želijo, da zakoni, ki se zdaj sprejemajo še naprej ščitijo žive politike, ki so dnevno prisotni v politiki, v gospodarstvu. Želijo živeti s pravo resnico in odprti dokumenti pomenijo prav to«.»Verjemem, da bodo ljudje tudi na referendum odhajali prav s temi mislimi, da se bodo odločili v to smer,« je dejal Leljak. Poudaril je še, da Službo državne varnosti (SDV) ni mogoče primerjati z obveščevalnimi službami drugih držav. »Udba je predvsem delala na področju notranjega sovražnika,« je razložil in dodal: »Notranji sovražnik pa je bil samo eden: nasprotnik Zveze komunistov Slovenije oz. Jugoslavije«.Ob koncu se je še enkrat zahvalil vsem, ki so prispevali svoj podpis za razpis referenduma in izrazil upanje, da » bomo vsi šli na referendum in še enkrat potrdili voljo, ki smo jo izrazili že pred dvema letoma«.