Eva Irgl o poročilu varuha človekovih pravic

Iz poročila varuha človekovih pravic viden napredek   Poslanka SDS Eva Irgl je na novinarski konferenci podala nekatera stališča v zvezi z zadnjim poročilom varuha človekovih pravic. “Tisto, kar je bistvo teh poročil, ki jih vsako leto pripravijo v uradu varuha, je v prvi vrsti pregled opravljenega dela varuha, predvsem pa zapis, ki nam omogoča narediti primerjavo s prejšnjimi leti. Kaj smo naredili bolje, katerim vprašanjem in temam je potrebno nameniti več pozornosti, katere so bile rešene in katere ostajajo še odprte.”  Iz poročila izhaja, da je “vlada vsekakor naredila velike premike prav na področjih, ki so največkrat zapisana in najbolj izčrpno izpostavljena v vseh varuhovih poročilih, ko je bil varuh še Matjaž Hanžek. To so Romi, istospolni, verska tematika, protidiskriminacija, vprašanje sovražnega govora. V primerjavi Letnim poročilom varuha za leto 2005, kjer varuh navaja, da niso zadovoljivo rešene predvsem zadeve na področju verske svobode, romske problematike, sodnih zaostankov,  na področju  azilnega doma, področju ‘protidiskriminacijske zakonodaje’, glede zakona o duševnem zdravju. . ., lahko danes opazimo, da je vlada postorila velike, pozitivne premike na teh področjih. Prejšnja oblast teh premikov ni bila sposobna storiti, pa čeprav je varuh nanje opozarjal in jih predstavljal kot največjo kritiko te družbe.” Irglova je navedla, da smo tako “dobili Zakon o romski skupnosti, ki na celovit način ureja romsko problematiko, prav tako smo sprejeli Zakon o verski svobodi, ki je odpravil pravno praznino in pomanjkljivosti prejšnjega zakona iz leta 1976. Danes imamo tako v veljavi zakon, ki nas končno tudi po zakonskem uresničevanju verske svobode uvršča med evropske države. Na področju sodnih zaostankov je bil storjen velik napredek, kar kaže samo na to, da je vlada oz. Ministrstvo za pravosodje odgovorno pristopilo k reševanju sodnih zaostankov s projektom Lukenda in s sprejemom Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Velik napredek, kot ugotavlja tudi varuh, je bil storjen na področju Centra za tujce kot tudi v azilnem domu. Varuh navaja, da so bile ob njihovem obisku ugotovljene, v primerjavi s prejšnjimi leti, ugodnejše bivalne in življenjske razmere. Prav tako je državni zbor sprejel novelo Zakona o azilu. Na področju ‘protidiskriminacijske zakonodaje’ varuh ugotavlja, da se pozitivni trend, ki se je začel leta 2004 s sprejetjem zakonodaje in vzpostavitvijo zagovornika enakih možnosti, nadaljuje. V letošnjem letu je bila namreč sprejeta novela Zakona o uresničevanju načela enakega obravnavanja. Znotraj novele se kaže pozitivni premik predvsem glede povečanja neodvisnosti in samostojnosti zagovornice oz. zagovornika. Ljudje, ki se v stiski odločijo, da se bodo s svojimi težavami obrnili na zagovornico, morajo biti namreč prepričani, da bo mnenje, ki ga bo napisala zagovornica o njihovem problemu, podano neodvisno in samostojno. Pred časom sem že postavila vprašanje varuhinji o tem, koliko je naklonjena ideji, da bi zagovornica prešla pod okrilje varuha človekovih pravic. Varuhinja se do takšnega predloga ni opredelila, bilo pa bi zagotovo dobro, da bi se v prihodnje še posebej posvetili temu vprašanju in pretehtali možnosti ter skušali  najti najboljše rešitve glede statusa zagovornice, v prid državljank in državljanov.” Vsa ta ureditev, ki jo je naredila vlada, kaže na to, da se je vlada te problematike lotila odgovorno, “predvsem pa ne s figo v žepu, kar je vse prevečkrat počela prejšnja oblast, ki se je veliko ukvarjala z romskim vprašanjem, tudi z istospolnimi, pa izbrisani, vendar ji v vseh letih vladanja ni uspelo potrditi nobenega zakona v prid tem skupinam, pa čeprav so imeli večino v državnem zboru.” Po prepričanju poslanke Irgl rešitve teh vprašanj z zakonsko podlago kažejo tudi na to, “da se bo nova varuhinja, kot je tudi sama napovedala v spremni besedi k poročilu, lahko posvečala bolj temeljito tudi ostalim temam, skupinam in ljudem (preprečevanju nasilja v družbi, pravicam otrok, starostnikom, bolnikom, hendikepiranim. . .) in ne več samo marginalnim skupinam, kar je bila rdeča nit delovanja prejšnjega varuha. Lahko rečemo, da se na uradu varuha začenja neko novo obdobje. Sama sem mnenja, da mora biti varuh človekovih pravic varuh vseh in ne samo nekaterih. Strinjam se z varuhinjo, ki je opozorila, da bo v prihodnje potrebno nameniti več pozornosti varovanju okolja in okoljevarstvenim problemom, kot so izrazite podnebne spremembe, onesnaženje zraka, katastrofe, naravne nesreče. Vsekakor pri vprašanjih, s katerimi se danes pospešeno ukvarja EU, kot članica te skupnosti ne smemo zaostajati. Do sedaj teh vprašanj in tem ni bilo zaslediti v varuhovih poročilih.”  Irglova je napovedala, da bo Poslanska skupina SDS poročilo vsekakor podprla.   Na koncu se je Eva Irgl odzvala še na odgovor varuhinje na njen poziv pred dvema tednoma, da naj javno obsodi protizakonito in malomarno ravnanje z dokumentacijo v psihiatričnih bolnišnicah. “Čebašek – Travnikova pravi, da se ne sme vmešavati v pravne postopke, ki potekajo v zvezi z dokumentacijo.  Moj poziv varuhinji ni bil v tem, da se vmešava v pravne postopke, saj se vsi zavedamo, da te pristojnosti nima, ampak se je nanašal na to, da kot  psihiatrinja in varuhinja človekovih pravic javno obsodi takšno neodgovorno ravnanje, ki je pripeljalo do tega, da so bile kršene tudi človekove oz. osebnostne pravice. Zato še vedno pričakujem odziv varuhinje, ki bo s tem pokazala tudi, da ji ni vseeno do ljudi, katerim je bila storjena krivica.”