Eva Irgl o Lukšičevi zlorabi profesure v politične namene

Na današnji novinarski konferenci je poslanka SDS Eva Irgl spomnila, da so poslanci SDS in poslanka NSi, člani komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti, vložili zahtevo po obravnavi peticije skupine študentov v zvezi z zlorabo profesure dr. Igorja Lukšiča v politične namene. Rekla je, da so bili v SDS precej  presenečeni in obenem zgroženi, da se leta 2007, v Sloveniji, ki je v vsem tem času samostojne države, postavila demokratične standarde, danes dogajajo stvari, ki so jih počeli v totalitarnih režimih. Opozorila je, da “ni še tako dolgo nazaj, ko je predhodnica SD Zveza komunistov, preko tajne policije zasledovala ljudi jim prisluškovala, pa ne zato, ker bi storili kaj kaznivega ali nekaj, kar bi škodovalo državi, temveč preprosto zato, ker so bili drugačnega mišljenja. Govorimo o duhovnikih, profesorjih, vernikih”. Izrazila je začudenje, “ne morem verjeti, da se takšno početje danes ponovno vrši s strani vidnega člana, celo  podpredsednika SD dr. Lukšiča. Se pravi člana tiste stranke, ki naslednje leto resno računa na prevzem oblasti. Sama sem prepričana, da si slovenski državljani, predvsem pa tista mlajša populacija državljanov, ki ni ideološko indoktrinirana, ne želi na čelu države ljudi, ki iz pozicije moči, študentom naročajo, da naj zalezujejo ljudi, opazujejo njihovo obnašanje in jim prisluškujejo pri tem, kaj si navadni državljani imajo povedati po cerkvenih ali pa kakšnih drugih obredih”. Opozorila je, da v tem primeru ne gre za delitev na tiste, ki hodijo v cerkev in na tiste, ki ne, ampak za preprosto dejstvo, da je to v nasprotju z zakonom in v nasprotju z temeljnimi človekovimi pravicami. Poudarila je, da so sedaj že tretjič zapored zahtevali sklic seje komisije za peticije, “zaradi nedopustnih zlorab in posegov v človekovo zasebnost, ki so bile kršene s strani ljudi, ki so na vidnih funkcijah v Pahorjevi stranki. Imeli smo primer Janka Vebra, pa Antona Ropa, danes se pogovarjamo o nedopustnem ravnanju profesorja politologije in politika Igorja Lukšiča. Menim, da bi se moral Borut Pahor, kot človek, ki na visoko mesto političnih prioritet postavlja prav varovanje človekovih pravic, moral resno vprašati zakaj se njegovo govorjenje o spoštovanju človekovih pravic, tako drastično razlikuje od dejanj njegovih kolegov. Kot pa vemo v politiki in drugod štejejo predvsem dejanja”. Pravi, da je sama kritična do Cerkve ko je to potrebno, “vendar v tem primeru je šlo za grob poseg v zasebnost vernikov, zasebnost duhovnikov, predvsem pa za hudo zlorabo študentov v politične namene. Kršena je bila pravica do zasebnosti in pravica do svobodnega izražanja”. Spomnila je na odzive direktno iz študentskih vrst, da jim je bilo naročeno, da naj po obredih poslušajo, “da naj prisluškujejo reakcijam ljudi oz. njihovim volilnim odločitvam. Ne samo, da je to skrajno neetično dejanje, temveč so to dejanja, ki kažejo na tajno sledenje in prisluškovanje, kar je nedovoljeno in ga po naši zakonodaji lahko odredi le vrhovno sodišče in to le v slučaju suma hudega kaznivega dejanja ali ogrožanja varnosti države”. Opomnila je, da 7. člen ustave RS jasno pravi, da je država ločena od Cerkve in da se nekateri tega ne zavedajo očitno dovolj dobro oz. samo v tistih primerih, ko njim to ustreza. Pravi, da “v PS SDS pozivamo Dr. Lukšiča, da razmisli o svojem nedopustnem ravnanju, ki je poseglo v zasebnost ljudi”, ter da naj odstopi bodisi z mesta podpredsednika SD, ali kot predavatelj na FDV, ker očitno je, da več ne zna ločevati med profesionalnostjo profesorja in strankarsko pripadnostjo.