Eva Irgl na posvetu o otrokovih pravicah
torek, 8. 10. 2013V nadaljevanju objavljamo celoten nagovor Eve Irgl:
Lepo pozdravljam prisotne na današnjem posvetu o otrokovih pravicah ob Tednu otroka.Dovolite mi, da na kratko predstavim kaj v okviru vprašanj otrokovih pravic, pokrivamo na Komisiji za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti, oziramo kakšne peticije državljank in državljanov v zvezi s tem prejemamo.
Komisija za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti se ukvarja z široko paleto človekovih pravic in temeljnih svoboščin, med drugim tudi s pravicami otrok. Tako se na Komisiji srečujemo z Varuhovim letnim poročilom, ki med drugim pokriva pravice otrok in mladoletnih oseb, srečujemo se s projekti vladnih in nevladnih organizacij, kot so npr. Resolucija o nacionalnem programu preprečevanja nasilja v družini 2009-2014, srečujemo se s projektom Zagovornik – glas otroka (ki ga je pripravilo središče ZIPOM skupaj z Varuhom človekovih pravic) ter mednarodnimi dokumenti za zaščito otrok, kot so deklaracije in resolucije OZN, Sveta Evrope, EU itd.
Slovenska ustava v zvezi s pravicami otrok v 56. členu določa: “Otroci uživajo posebno varstvo in skrb. Človekove pravice in temeljne svoboščine uživajo otroci v skladu s svojo starostjo in zrelostjo. Otrokom se zagotavlja posebno varstvo pred gospodarskim, socialnim, telesnim duševnim ali kakršnim drugim izkoriščanjem in zlorabljanjem.” Materialna podlaga za take ustavne določbe je Konvencija ZN o otrokovih pravicah.
Na tem mestu lahko razmejimo pravice otrok na naslednja vsebinska poglavja, ki se dotikajo tudi nekaterih peticij državljank in državljanov, ki jih obravnavamo tudi na Komisiji za človekove pravice: pravice otrok v okviru družine, pravice otrok v vrtcih in šolah, zaščita otrok pred spolnim zlorabljanjem in otroško delo.
Pravice otrok v okviru družine
Veliko težav, s katerimi se srečujejo starši, otroci in tudi državni organi nastanejo pri razpadu družine. Gre za vprašanja, kdo odloča o otrokovem kraju prebivanja, kje bo otrok hodil v šolo ipd., vse ob spoznanju, da enega od staršev ni mogoče izključiti iz otrokovega življenja. ZZZDR v 113. členu določa, da so ta vprašanja v pristojnosti tistega starša, ki mu je otrok zaupan v varstvo in vzgojo, vendar pa je potrebno pri tem upoštevati tudi dejanske življenjske razmere.
Pravica do preživnine je temeljna otrokova pravica in ne pravica starša, ki otroka vzgaja in varuje. Tudi pri vprašanju preživnin smo na Komisijo za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti prejeli pobudo skupine državljank, po večini mamic, ki v peticiji PREŽIVNINA.ORG zahtevajo: izplačilo nadomestil v celotni višini izvršljivega naslova (sodniško določenih preživnin, preživnin določenih s sklepom oziroma dogovorom, sklenjenim pri centru za socialno delo), zahtevajo da preživnina postane prednostna terjatev ne glede na čas prispetja sklepa o izvršbi, tudi ko ne gre za izvršbo na plačo ali ostale stalne prejemke, zahtevajo da se preživninskemu zavezancu prepreči registracija motornih vozil, dokler v celoti ni poplačan dolg do upnika ter da pravne in človekoljubne institucije zagotovijo vse, kar je v njihovi moči, da postane otrokova pravica prioriteta.
Nekatere od peticij so bile povezane tudi z vprašanjem rejništva in objave osebnih podatkov otrok na svetovnem spletu. Pri Komisiji za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti smo obravnavali peticijo zaradi težav pri zdravstveni oskrbi avtističnih otrok. Starši teh otrok bi si želeli, da bi naš zdravstveni sistem v finančnem smislu priznal preiskave tudi v tujini. Vendar pa gre v tem primeru za strokovno vprašanje, do katerega se mora opredeliti medicinska stroka.
Pravice otrok v vrtcih in šolah
V šoli in vrtcu otroci preživijo velik del otroštva, zato je šolsko obdobje za vsakega mladega človeka velikega pomena. Najosnovnejša pravica v zvezi s šolo in vrtcem je otrokova pravica do varnosti in telesne nedotakljivosti. V šoli je treba vzpostaviti t.i. ničelno toleranco do vsakršnega nasilja kogarkoli od udeležencev vzgojno-izobraževalnega procesa. Prav tako temeljnega pomena je pravica do izobrazbe. Ta mora biti zagotovljena vsakemu otroku in brezpogojno.
V šoli in vrtcih je pogosto kršena pravica otrok do zasebnosti. Šola pri varovanju otrokove koristi ne sme iti tako daleč, da bi nesorazmerno posegala v zasebnost staršev in razgaljala njihovo zasebnost drugim. Šola je torej prostor, kjer bi pričakovali, da so otrokove pravice v največji meri varovane in zavarovane. Prvi varuhi otrokovih pravic so na vseh področjih, pa tudi v šoli, prav otrokov starši. Kadar pa svoje funkcije ne (z)morejo opravljati, je otroku zagotovljena možnost ustreznega zastopanja pri Varuhu človekovih pravic oziroma preko pomoči projekta Zagovornik – glas otroka. Tukaj so glavne naloge zagovornika opolnomočenje otroka, kar pomeni, da otrok končno nastopa v vlogi subjekta v polnem pomenu besede ? z vsemi pravicami, ki mu pripadajo. Zagovornik omogoča, da je otrok seznanjen z informacijami, ki zadevajo njegovo življenje in o njih lahko izrazi svoje mnenje ter ga tako ščiti pred zlorabo in slabo prakso. Zagovornik mora najprej pridobiti zaupanje otrok, saj le tako lahko v njegovem imenu podaja naprej informacije, mu daje nasvete in ga podpira.
V zvezi s tem je središče ZIPOM 14.4.2013 organiziralo posvet na temo instituta Varuha otrokovih pravic. Povabilu sem se kot predsednica Komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti odzvala in v svojem nagovoru pozdravila pobudo ter podprla projekt varuha otrokovih pravic, hkrati pa opozorila na priporočilo 12. redne seje komisije, in sicer da Državni zbor priporoča, da Vlada Republike Slovenije pripravi poseben zakon, ki bo zagovorništvo otrok institucionaliziral samostojni in neodvisni pravni osebi, ki bo zagotavljala enake storitve vsem otrokom v Sloveniji, ne glede na kraj njihovega bivanja. Do sprejetja oziroma uveljavitve nove ureditve tega področja, pa Državni zbor Vladi Republike Slovenije priporoča, da projekt Zagovornik – glas otroka podaljša.