Eva Irgl: Na področju človekovih pravic sledim temu, kar je pravično in kar je prav

Eva Irgl

Največ vlog državljanov  s področja kršitev človekovih pravic državnozborska komisija za človekove pravice prejme s področja pravosodja, zdravstva in delovnopravne zakonodaje.

Predsednica komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti  Eva Irgl se je ob obeležitvi dneva človekovih pravic kot gostja udeležila okrogle mize o izzivih varovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter  o mehanizmih nadzora varstva človekovih pravic. Okroglo mizo sta organizirala Urada varuha za človekove pravice ter Pravna fakulteta v Ljubljani.

Ker je bila poslanka Eva Irgl kot gostja okrogle mize edina iz zakonodajne veje oblasti, je več besed v svojem nastopu namenila parlamentarnem nadzoru varovanja človekovih pravic, delovanju komisije za človekove pravice, ki jo vodi, spregovorila pa je tudi o  sodelovanju komisije z Uradom varuha za človekove pravice.

Poslanka je uvodoma širše predstavila pravni okvir varstva človekovih pravic. Pri tem je izpostavila, da so se v 80. letih prejšnjega stoletja pri nas začele težnje po tem, da bi morale imeti človekove pravice pomembno vlogo, znana je Pisateljska ustava, Majniška deklaracija in nato sprejem Ustave RS.

»Vedno, ko govorim o človekovih pravicah in spoštovanju le-teh, kar je bistvo pravne države, da funkcionira, potem vedno opozorim, da smo izšli iz sistema, ki je grobo kršil človekove pravice in zato je toliko bolj pomembno, kako danes gledamo na človekove pravice, da jih spoštujemo še bolj in da postavimo takšne mehanizme delovanja, da do kršitev ne bi prihajalo,« je dejala poslanka. Ob tem je poudarila, da je na normativni ravni pravni okvir dokaj jasen. Ustavi RS kot najvišjemu pravnemu aktu sledi sodno varstvo človekovih pravic, nato ustavno sodišče, ki odloča o ustavnih pritožbah, pa varuh človekovih pravic, ki je od oblasti neodvisna institucija, ki varuje pravice državljank in državljanov in ki tudi nadzira državne organe, obstaja pa še parlamentarni nadzor.

»Državni zbor kot institucija bdi nad spoštovanjem in varovanjem človekovih pravic. Pred letom 2004 so to področje v glavnem nadzirali prek odbora za pravosodje in odbora za notranje zadeve, kasneje, leta 2004, ko sem tudi sama nastopila svoj prvi poslanski mandat, pa so te pristojnosti prešle na komisijo, ki jo sedaj tudi vodim že kar nekaj let,« je dejala poslanka. Opozorila je, da Komisijo za peticije vedno vodi nekdo iz opozicijskih vrst, torej da je predsednik komisije vedno član opozicijske stranke, največkrat največje, večino na komisiji, ko se odloča o sklepih, pa ima koalicija. »Zanimivo se mi zdi, da je bilo doslej razmerje med koalicijo in opozicijo na komisiji za en glas razlike, s tem mandatom, ko imamo novo oblikovano vlado in parlament, pa so se v koaliciji odločili, da komisija dela dobro in da se potrebujejo okrepitve, tako da je razmerje koalicija nasproti opoziciji osem nasproti štiri, če pa bi rekli, da je opozicija poslanske skupine Levice opozicija pod B, pa je to razmerje nagnjeno proti tri. In to se pozna pri našem delu, saj marsikaterega sklepa ne izglasujemo, ker se koalicija pač tako odloči,« je dejala Eva Irgl.

Nato je spregovorila o samem delu komisije, kjer je povedala, da komisija izjemno veliko pozornosti usmerja na obravnavo vlog oziroma peticij državljank in državljanov. Pri tem je Eva Irgl dejala, da se zgodi tudi, da kakšna vloga pride na komisijo, nato posameznik ni zadovoljen z odgovorom komisije in pošlje vlogo varuhinji, in ker tudi tam ni zadovoljen z odgovorom, pošlje vlogo nazaj na komisijo. »Vloge državljanov se tudi podvajajo, zato z varuhom skušamo sodelovati, kolikor se le da,« je dejala poslanka Eva Irgl. Dodala je še, da se kot komisija vse prevečkrat, ko rešujejo vloge državljank in državljanov, srečujejo z institucionalno ignoranco ali aroganco, »kar pomeni, da vse prevečkrat tudi po več urgencah ne dobimo odgovora organa.«  »Tudi varuhinja v svojih letnih poročilih na to dejstvo opozarja, imenuje pa takšna ravnanja brezbrižnost organov,« je povedala poslanka in ob tem poudarila, da se je v zadnjem obdobju, ko tako komisija za peticije kot urad varuha opozarjata na ta problem, to že nekoliko spremenilo ter da danes ni treba več toliko urgenc za pridobitev odgovorov s strani organov.

»Na komisiji odpiramo širše, družbeno relevantne teme, odpiramo teme, ki so povezane s kršitvami človekovih pravic, veliko se ukvarjamo s temami, vezanimi na socialno in pravno državo, ki je ves čas na preizkušnji, v zadnjem času pa še posebej, kajti ko gledamo nekatere odločitve in ravnanja, se lahko upravičeno vprašamo, ali imamo pravno in socialno državo samo na neki deklarativni ravni, v praksi namreč se srečujemo z nedelujočo pravno državo,« je opozorila predsednica komisije Eva Irgl.

Nato je izpostavila, da komisija največ peticij v zvezi s kršitvami človekovih pravic dobi za področje pravosodja. »Državljani se pritožujejo nad delom sodišč, opozarjajo na dolgotrajne postopke, na konkretne napake na sodiščih, ki se zgodijo, predvsem pa, da nihče za napake v postopkih ne odgovarja. Tudi, ko na komisiji ugotavljamo sam potek postopka, vidimo, da je v sodnih postopkih resnično veliko napak in čeprav imamo zakonodajo, 188. člen KZ, ki sankcionira takšne napake, se ta člen do sedaj še ni uporabil,« je dejala poslanka in dodala, da je problem tudi z zaostanki na drugi stopnji, »kar je tudi posledica kadrovske podhranjenosti.« Poslanka je spomnila, da tudi v primeru založenih oporok nihče ni odgovarjal, četudi je varuhinja ob tem ravnanju poslala pomembno sporočilo v javnost, da je kaj takšnega nesprejemljivo. Eva Irgl je ob tem opozorila tudi na deložacije in izvršbe do katerih pride na podlagi dolga minimalnih zneskov. Predsednica komisije je še dejala, da statistika kaže, da več kot 70% ljudi ne zaupa v pravosodni sistem ter da je pomembno, da pravna država funkcionira in da se zaupanje ljudi v pravosodni sistem povrne.

»Drugi sklop kršitev človekovih pravic je vezan na delovnopravno zakonodajo. Sramotno je, da nekateri delavci ne dobijo plačanih niti socialnih prispevkov in da tudi na tem področju mnoge kršitve izvirajo iz kaznivih dejanj,« je povzela poslanka in dodala, da morajo delavci za svoje delo biti pošteno plačani.

»Tretji sklop, kjer je bilo v zadnjem času največ peticij, pa je s področja zdravstva, pravzaprav se te peticije in vloge povečujejo, največ jih je prav zaradi dolgih čakalnih vrst. Na tem področju so kršene pravice do osnovnega zdravstvenega varstva, zato smo imeli tudi posebno sejo komisije, na katero smo povabili širok krog ljudi in upam, da bomo naredili tu nek korak naprej,« je dejala predsednica komisije.

Nadalje je povedala, da komisija kot matično delovno telo obravnava tudi poročila in priporočila varuha. Teh je veliko, Državni zbor navadno sprejme vsa. »Problem pa je, da izvršilna veja oblasti temu ne sledi oziroma da teh priporočil velikokrat ne udejanja, tako da se priporočila ponavljajo iz leta v leto. Torej: mi, kot komisija, in celoten državni zbor, opravimo svoje delo, varuhinja opravi svoje delo, naprej pa se ne zgodi veliko. V  tem vidim izziv: kako izboljšati mehanizme, tudi na vseh treh vejah oblasti, da se bodo tudi priporočila varuha dejansko uresničevala,« je povedala predsednica komisije Eva Irgl in dodala, da »če bomo začeli to uresničevati, bomo zagotovo več prispevali k učinkovitejši pravni državi in spoštovanju človekovih pravic.«

V zaključnem delu nagovora na okrogli mizi je Eva Irgl izpostavila, da je pomembno delovanje državnozborske komisije tudi v tem, »da sprejemamo sklepe, ki so na nek način obvezujoči, vendar jih sprejmemo premalokrat, kar je problem, saj se sklepe prevečkrat sprejema politično, ne pa, ker bi bilo to prav, ker bi bilo pravično ali pa, ker bi bilo pošteno.«

»Sama sem vedno izhajala iz pomembnega temelja, to je, da je treba biti pri vsebinskih vprašanjih in ravnanjih pravičen. Ker če si pravičen, lahko stvari tudi izpelješ, če pa ravnaš politično, namesto pravično, pa  lahko pride do težav,« je dejala Eva Irgl. Bila je še mnenja, da »moramo vsi pridati čim več, da se okrepijo mehanizmi varstva človekovih pravic.« Menila je še, da je problematično to, da »imamo v tem sklicu državnega zbora največ pravnikov, ustavnih pravnikov,  doktorjev prava, pa vendar obenem največ kršitev človekovih pravic; spomnimo se le na odvzem mandata enemu od poslancev, kjer je tudi ustavno sodišče povedalo, da je bilo to protiustavno.«

Svoj nagovor je poslanka zaključila s tem, da se pravna država in spoštovanje človekovih pravic težko uresničuje, »če tisti, ki so prvi, ki so za to poklicani, ravnajo v nasprotju s pridobljenimi postulati demokracije.«

 

Sorodne novice

 
PREDLAGAJ IDEJO ZA BOLJŠO SLOVENIJO
Imate kakšno vprašanje ali dober predlog za naš program?

Preverite, vprašajte, predlagajte.