Predsednica komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti Eva Irgl že nekaj časa obiskuje domove za starejše in socialnovarstvene zavode ter ostale ustanove, ki skrbijo za starejše, in sicer z namenom, da konkretno od vodstva, zaposlenih, pa tudi uporabnikov storitev izve, s kakšnimi težavami ter izzivi se v omenjenih ustanovah soočajo.
Predsednica komisije z veseljem prisluhne tudi svetlim platem in dobrim zgodbam, ki jih izražajo vpeti v sistem institucionalnega varstva. Tako je pred kratkim obiskala tudi Hišo dobre volje v Mirnu pri Novi Gorici, kjer starejši z medsebojnim druženjem in veseljem preženejo pogosto osamljenost.
Po pogovorih z vodstvom, zaposlenimi in tudi varovanci je jasno, da se največji problem na področju varstva in oskrbe starejših kaže v pomanjkanju kapacitet, še zlasti za najbolj ranljive skupine starejših (huda oblika demence, specifično hude zdravstvene težave, …), prav tako ustanove beležijo pomanjkanje kadra s specifičnimi znanji in kompetencami (bolničarji, negovalke, fizioterapevti, ...), še posebej pereče pa je, da različne ustanove nimajo dovolj sredstev, da bi lahko zagotavljale zares kakovostno bivanje starejših.
Vodstva socialnovarstvenih ustanov, s katerimi se je poslanka Eva Irgl sestala, so opozorila na mnoge težave, s katerimi se dnevno soočajo in na katere že dolgo opozarjajo, pa velikokrat ostajajo prezrti. Prav tako jih skrbi priprava in implementacija zakona o dolgotrajni oskrbi, vsebine katerega vlada kljub številnim obljubam še zmeraj ni predstavila. Predvsem pa so v več vodstvih zavodov in ustanov zaskrbljeni nad tem, ali se bo tisto, kar se bo v zakonu zapisalo, sploh lahko izvajalo v praksi, saj analize in teoretične študije o dolgotrajni oskrbi ne odražajo povsem realnega stanja in ne naslavljajo ustrezno vseh težav, s katerimi se socialnovarstvene ustanove soočajo.
Poslanko Evo Irgl so med obiski opozorili tudi, na primer, na neenakopravni položaj na področju uveljavljanja pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja oskrbovancev v zasebnih socialnovarstvenih zavodih v primerjavi s tistimi, ki prebivajo v domovih s koncesijo. Poslanka je na podlagi obiskov tudi ugotovila, da je težko trditi, da se starejšim s trenutno veljavnim sistemom socialnega varstva zagotavlja dostojno in samostojno življenje, kot ga predvidevata 50. člen Ustave Republike Slovenije in 25. člen Listine EU o temeljnih pravicah, temveč ravno nasprotno - sistem je na več mestih neurejen.
Zaposleni v različnih oblikah institucionalnega varstva so predsednico komisije Evo Irgl med drugim še opozorili, da je njihovo delo v skrbi za starejše zelo občutljivo in da velikokrat nimajo zagotovljenih ustreznih pogojev za delo, njihova odgovornost pa je velika.
Predsednica komisije meni, da je pomembno, da se je s težavami institucionalnega varstva seznanila iz prve roke in prisluhnila, predvsem pa slišala, vse tiste, ki skozi prakso vsakodnevno spoznavajo anomalije v sistemu ter imajo tudi predloge, kako jih odpraviti. Predsednica komisije je prepričana, da bodo na podlagi opravljenih obiskov tudi razprave na sejah komisije za peticije o tem, kako kot družba konkretno zagotavljamo spoštovanje človekovih pravic starejšim, bolj konkretne, pa tudi bolj kakovostne.
