Eva Irgl: »Na grožnje in na nasilje je potrebno reagirati in ga obsoditi.«

V primeru groženj in nasilja nasproti novinarjem je potreben ustrezen odziv s strani pristojnih. Poslanka SDS in predsednica Komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti Eva Irgl je za danes sklicala sejo komisije, na kateri so razpravljali o grožnjah novinarjem s smrtjo zaradi njihovih prispevkov v medijih.Na seji so poslanke in poslanci ter vabljeni gostje spregovorili o tem, kako v Sloveniji v zvezi s tem in ostalimi pritiski zagotoviti svobodo in pluralnost medijev, kot jo zagotavljata Ustava RS in 11. člen Listine EU o temeljnih pravicah. Kot je pojasnila predsednica komisije za peticije, se je za sklic seje odločila na podlagi tega, da je neznanec z vzdevkom Zakladnik Matija 7. januarja, po napadih na francoski satirični tednik Charlie Hebdo, na družbenem omrežju Facebook zagrozil s fizičnim nasiljem novinarjem Reporterja in Demokracije. Prav tako pa se je zgodil napad na novinarja Financ. Ker so se na konkretne grožnje pristojne institucije medlo odzvale, se je Eva Irgl odločila za sklic seje komisije, na kateri bi to obravnavali.Predsednica komisije Eva Irgl je uvodoma dejala, da je »potrebno odreagirati na grožnje in na nasilje in ga obsoditi«, pa tudi, da je »potreben ustrezen odziv s strani pristojnih.« Ob tem je sama ostro obsodila tovrstna ravnanja, napade in grožnje novinarjem. Po njenem mnenju se lahko v napeti situaciji, pa tudi sicer, zgodi, da majhna iskrica zaneti požar, še posebej, če ni ustreznega odziva in sankcij s strani pristojnih. Poslanka je še dejala, da zapisi, ki so se pojavili na Facebook omrežju resno ogrožajo svobodo izražanja nekaterih slovenskih novinarjev. Ob tem je pojasnila, da je policija novinarja, ki sta bila groženj deležna, napotila na zasebno tožbo.Poslanka se je ob tem tudi vprašala, ali bi tovrstne grožnje policija obravnavala drugače, če bi jih prejel kateri drug novinar oziroma če grožnje s strani pristojnih »niso bile vredne pozornosti, ker niso bile namenjene “pravim” novinarjem?« Po njenih besedah je v Sloveniji še kako vidna sprega med novinarji in politiko oziroma je pri nas še vedno »aktualno vprašanje kontinutitete zaradi politično-kapitalskih povezav, ki delajo medijski prostor nepluralen, neobjektiven in politično kontaminiran.« Irglova je ob tem opozorila tudi na pritiske na novinarje s strani odgovornih v medijskih hišah. Po njenih besedah je zato pri nas še vedno pomembno vprašanje medijske svobode.Na seji so bili med drugimi prisotni tudi varuhinja človekovih pravic, predstavnica ministrstva za kulturo, ministrica za notranje zadeve ter generalni direktor policije. Prav tako pa se je seje udeležil predstavnik Združenja novinarjev in publicistov Tino Mamić. Vsi omenjeni so bili mnenja, da je grožnje potrebno obsoditi. Predstavnica ministrstva za kulturo je dejala, da grožnje pomenijo nedopusten napad na svobodo govora, kar »na ministrstvu za kulturo najostreje obsojamo.« Po njenih besedah namreč grožnje novinarjem lahko vodijo v samocenzuro, posledica tega pa je, da novinarji ne opravljajo več svoje družbene vloge. Prav tako so pozdravili sejo komisije za peticije na to temo.Ministrica za notranje zadeve mag. Vesna Györkös Žnidar pa je dejala, da je vsak napad na novinarje vreden obsodbe in da morajo biti takšna ravnanja podvržena standardom ničelne tolerance. Ministrica je še dejala, da se policija ob zaznavi sumov storitve kaznivih dejanj odziva skladno s pristojnostmi, da pa njeno delo usmerja tožilstvo. Generalni direktor policije Marjan Fank je opozoril, da je policija pri obravnavi groženj omejena s trenutno veljavno kazensko zakonodajo. Glede konkretnega primera groženj novinarjem Demokracije in Reporterja pa je dejal, da je policija istega dne, ko so prejeli prijavo, obvestila tožilstvo, tožilstvo pa je dalo mnenje, da ne gre za uradno pregonljivo dejanje, temveč ima žrtev grožnje možnost zasebne tožbe. Opozoril je tudi, da kolikor so seznanjeni, naj bi že potekala usklajevanja glede sprememb opredelitve grožnje v Kazenskem zakoniku, pri čemer je izrazil upanje, da bodo spremembe šle v smer opredelitev groženj, ki je veljala v KZ pred spremembo v letu 2011.Poslanec SDS dr. Vinko Gorenak pa je v svoji razpravi poudaril, da so danes na seji komisije vsi, ki imajo pristojnosti na področju groženj, tistega,ki je problem – tožilstvo – pa na seji ni. »Policija je pri obravnavi groženj naletela na zid, na tožilstvo, in ne more delati naprej na tem področju. Dejstvo je, da bi Vrhovni državni tožilec Fišer moral biti na današnji seji. A se je odločil, da ga ne bo. Brez opravičila,« je poudaril dr. Gorenak, ki je takšno ravnanje ocenil kot poniglavo in nesprejemljivo. Ob tem je izrazil tudi mnenje, da bi moral predsednik Državnega zbora ob takšni ignoranci delovnega telesa Državnega zbora izraziti tudi protest. »Predstavljajte si, da se poslanec ne bi odzval povabilu tožilstva ali sodišča. Zagotovo bi s prisilno privedbo poskrbeli, da bi se poslanec odzval,« je bil jasen dr. Gorenak.  Dejal je še, da se je v primeru konkretnih groženj novinarjem Demokracije in Reporterja tožilstvo očitno v hipu odločilo,da grožnje novinarjem niso kaznivo dejanje, med tem ko pa že »8 mesecev preiskujejo neko obskurno anonimko poštenih državljanov o dogodkih v gostišču Grof.«Komisija DZ za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti je po opravljeni razpravi sprejela sklep, da kot nesprejemljive obsoja vse pritiske na novinarje, zlasti pa grožnje s smrtjo zaradi njihovih prispevkov v medijih. Pri tem je komisija izrazila pričakovanje, da bodo pristojni organi odkrivanja in pregona grožnje obravnavali z vso resnostjo.