Z novelo zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev želimo v SDS omogočiti delovanje načel pravne države ter spoštovanje Ženevskih konvencij in civilizacijskih norm.
Poslanke in poslanci so na današnjem nadaljevanju decembrske seje na predlog poslanske skupine SDS obravnavali novelo zakon o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev, s katero želimo spremeniti določila, ki urejajo potrjevanje grobišč, na način, da bodo v postopkih obvezno in aktivno sodelovali organi odkrivanja in pregona ter sodstvo, saj gre za prizorišče zločina in za žrtve, ki so bile izvensodno pomorjene in jih je potrebno obravnavati povsem enako kot druge umorjene po načelih kazenskega postopka. V imenu predlagatelja je stališče podala poslanka Eva Irgl.
Celoten magnetogram, ki ni avtoriziran, objavljamo v nadaljevanju.
EVA IRGL: Najlepša hvala za besedo. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! V Slovenski demokratski stranki smo že ob sprejemanju zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev opozarjali, da bo v praksi prihajalo do ravnanj, ki niso vedno v skladu z načeli kazenskega postopka. Opozarjali smo tudi, da se bodo v praksi pokazale vsebinske in tehnično pomanjkljive ter zgrešene ureditve omenjenega zakona. Prav tako smo že takrat opozarjali, da zakon ni ustrezen z vidika spoštovanja dostojanstva žrtev.
Zakon namreč izhaja iz povsem enakih vsebinskih izhodišč kot zakon iz leta 2003, zaradi katerega smo poslanci SDS pa tudi poslanci Nove Slovenije obstruirali glasovanje, saj nismo želeli sodelovati pri takšnem sprejemanju, ki posega v dostojanstvo in integriteto žrtev in tudi njihovih svojcev. Pri teh vprašanjih, ki so, spoštovane kolegice in kolegi, ključnega pomena za narodovo bit, ostajamo, za razliko od nekaterih drugih strank, načelni tudi danes.
Z novelo zakona, ki smo ga v poslanski skupini SDS vložili v postopek, želimo urediti pomanjkljivosti, ki so se izkazale v praksi, torej ob izkopavanjih. Kot kaže pri izkopavanjih oziroma pri postopkih potrjevanja morišč, niso vedno prisotni tudi organi odkrivanja in pregona ter preiskovalni sodnik, s čimer se ti postopki ne izvajajo v skladu z zakonom, ki ureja kazenski postopek. Zakon tako množične in sistematične vojne zločine izvzema iz sistema kazenskega prava in jih prepušča diskrecijski odločitvi Komisiji Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč.
To predstavlja izrazito negacijo pravne države ter kršitev načela, da smo pred zakonom vsi enaki in da naj bi kazensko pravo veljajo za vse enako. V SDS torej ne moremo pristati na to, da bi se množični in sistematični vojni zločini storjeni po vojni zlasti civilnemu prebivalstvu izvzeli iz kazenske odgovornosti. Gre namreč za kazniva dejanja, ki ne zastarajo in so bila inkriminirana s takratno veljavno Ženevsko konvencijo. Stanje pa je povsem neprimerljivo z obstoječimi civilizacijskimi standardi oziroma stanje, ki ga omogoča sedaj veljavni zakon.
Naj to pojasnim. Vzemimo na primer Srebrenico. Tam so organi pregona ugotavljali kazensko odgovornost. Prav tako je bila v Srebrenici vsaka žrtev identificirana in pokopana v svoji krsti. V pokopih, ki jih v imenu slovenske države izvajajo v zadnjem času prav na podlagi sedaj veljavnega zakona pa na plan prihaja prav nič pieteten in civilizacijski odnos do žrtev, ki so bile sicer pokopane z velikim medijskim pompom na primer Dobrave pri Mariboru. Zlasti svojci in tisti, ki jim ni vseeno, kako se ravna z žrtvami povojnim pomorov, so opozarjali in še vedno opozarjajo, da pokop posmrtnih ostankov z izjemo ene krste poteka kar v plastičnih vrečkah, kot da gre za gradbeni material ne pa za posmrtne ostanke ljudi, ki si prav tako zaslužijo dostojen pokop kot narekujejo osnovne civilizacijske norme.
V SDS smo torej predlagali novelo zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev, s katero želimo vzpostaviti pravno podlago, da se bodo postopki potrjevanja morišč izvajali v skladu z zakonom, ki ureja kazenski postopek in bodo v postopkih obvezno prav ob vsakem novem odkritju oziroma ob izkopavanjih sodelovali organi odkrivanja in pregona kaznivih dejanj ter sodstvo, saj gre za prizorišče oziroma kraj zločina in za žrtve, ki so bile pomorjene in jih je potrebno obravnavati povsem enako kot druge umorjene osebe. Kazenski postopek pa seveda ne sme ovirati postopkov dostojnega pokopa, vendar pa se moramo v vsakem primeru zavarovati vsaj tisti dokazi, ki omogočajo nadaljevanje kazenske postopka in ugotavljanja odgovornosti.
Mi želimo torej natančno dikcijo v zapisu zakona brez takšnih ali drugačnih interpretacij ali možnosti in predvsem brez diskrecijske pravice, ki po sedanjem zakonu pripada Komisiji Vlade Republike Slovenije. Seveda vas kot predlagateljica naprošam, da novelo zakona podprete in s tem omogočate delovanje načel pravne države, spoštovanje Ženevskih konvencij in civilizacijskih norm. Več pa po stališčih poslanskih skupin, ko bom tudi nadaljevala z razpravo v imenu predlagatelja. Hvala.
