Eva Irgl: »Le odkrito spoprijemanje s preteklostjo nas lahko vodi k spravi in sožitju.«
torek, 22. 4. 2014EVA IRGL: Najlepša hvala za besedo. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovani gospod minister. Evropska ljudska stranka je pred časom s podporo vseh njenih članic sprejela resolucijo, v kateri izraža skrb nad razmerami v Sloveniji. Opozarja tudi na potrebo po nepristranskem in neodvisnem sodstvu ter poziva k hitremu sprejetju učinkovitih zakonov lustracije v vseh državah članicah, ki tega še niso storile. Verjetno se boste strinjali z menoj, da Slovenija žal ni opravila potrebnih družbeno političnih sprememb, takrat, ko je bila za to največja možna priložnosti. Res je, prišli smo iz enopartijskega sistema v večstrankarskega. Žal pa je na različnih nivojih mentaliteta ostala popolnoma ista.
Zaradi tega imamo danes tudi zelo velike posledice, težke posledice na vseh področjih. Ob ekonomsko gospodarski krizi se ves čas soočamo tudi s krizo vrednot, ki se kaže tudi v obujanju in poveličevanju totalitarnih simbolov, v nepravičnem pravosodju in vse prevečkrat tudi v nespoštovanju osnovnih civilizacijskih norm, kamor sodita tudi pieteta do umrlih in obsodba zločinov.
Spoštovani minister za notranje zadeve, nobena država na svetu ne bi dovolila omalovaževanja lastnih simbolov kot so grb, zastava in himna s paradiranjem in poveličevanjem simbolov, ki so pripadali prejšnji totalitarni državi, ki smo se ji plebiscitarno odrekli leta 1991. Vendar se pri nas počne prav to in tudi z ničemer se tega oziroma takšnih dejanj ne prepreči. Tudi zaradi se je v zadnjem času prav na pobudo Slovenske demokratske stranke ponovno odprla debata o domovinski vzgoji, pa tudi o spoštovanju narodovih simbolov.
Spoštovani minister, zanima me vaš odnos, kot ministra državotvornega resorja do obujanja in poveličevanja totalitarnih simbolov, se pravi simbolov komunizma. Hvala.
DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Tako širokega in splošnega vprašanja v Državnem zboru še nisem dobil, ne nanaša se direktno na moje pristojnosti tako, da vam zelo težko dam kakšen konkreten, zelo konkreten odgovor, ker tudi vprašanje ni bilo konkretno. Če sem prav razumel, je bilo vprašanje, kakšen je moj odnos do poveličevanja totalitarnih simbolov. Negativen.
EVA IRGL (PS SDS): Ker ste mi tako na kratko odgovorili in eksplicitno, verjetno lahko pričakujem, da boste storili vse, kar je v vaši moči, da se takšni napisi, kot so se recimo na Sabotinu ponovno pojavili »Naš Tito«, ne bodo več zgodili oziroma, da boste naredili vse, kar je v vaši moči, da boste nekaj storili s tem problemom.
Spoštovani minister, vi veste, da je Ustavno sodišče prepovedalo poimenovanje ulice po Titu z utemeljitvijo, da bi takšno poimenovanje grobo kršilo človekove pravice in posegalo tudi v dostojanstvo in integriteto žrtev komunističnega režima, ki ga je seveda najbolj poosebljal prav Tito. Naj povem, da prihajam iz Vipavske doline, z Vipave in seveda se soočam z ljudmi, ki me opozarjajo, da je problem to, kar se je ponovno zgodilo na Sabotinu. Več kot 80 uglednih Novogoričanov je podpisalo peticijo proti temu napisu »Naš Tito«, proti obuditvi tega napisa na Sabotinu, kajti pravijo, da gre za kršenje človekovih pravic in kršenje človekovega dostojanstva. Sprašujem se, ali obstaja še kakšna država, ki ima demokracijo, kjer bi videli leta 2014 na novo zapisan napis recimo »Naš Stalin«, »Naš Hitler« ali pa »Naš Mussolini«.
Spoštovani minister, sprašujem vas v odnosu seveda do slovenskih simbolov, grba, himne in tudi ne nazadnje zastave, ali se vam zdi to sprejemljivo ali se vam zdi to normalno, vas takšna stvar skrbi? Sprašujem vas tudi, ali delate karkoli že v smeri spoštovanja odločbe Ustavnega sodišča in zaščite integritete države Slovenije pred simboli in zapisi, ki bi morali biti le še zapuščina ali pa tudi opomin totalitarnega sistema. Sprašujem kot ministra, ki je vendarle odgovoren tudi za to področje, ker vodite državotvorni resor. Najlepša hvala, gospod minister, za vaš odgovor.
DR. GREGOR VIRANT: Ja, hvala. Glejte, eno je vprašanje mojega osebnega odnosa in mojih osebnih stališč do naše polpretekle zgodovine, ki jih seveda imam in me te stvari zanimajo, vendar mislim, da v javnih razpravah, torej, da bi se morali politiki v javnih razpravah tem vprašanjem čim bolj izogibati dokler ne najdemo skupnega jezika. Jaz sem, če malo širše odgovorim, tudi v program naše stranke Državljanske liste zapisal približno to, da politika ne sme izkoriščati in zlorabljati vprašanj polpretekle zgodovine za netenje sovraštva in za netenje sporov med ljudmi in ne sme teh vprašanj izkoriščati za dnevno politične potrebe.
Zato jaz mislim, da je naloga politike, da se o teh vprašanjih tiho in izven soja medijskih žarometov pogovori, poskuša dogovoriti, doseže neko spravo, neko enotno stališče in potem stopi pred narod in pove kakšno je to enotno stališče. Drugače pa mislim, da se bomo… da nas bodo te stvari vodile samo v neko negativno spiralo. Jaz mislim, da imamo veliko drugih pomembnejših stvari, ki se nanašajo na našo prihodnost, da jih rešimo. Kar se pa tiče mojih pristojnosti kot ministra za notranje zadeve, te se pa seveda nanašajo na tiste situacije, ko govorimo o delu na področju policije, ko pride do kršitve javnega reda in miru, ko pride do kaznivih dejanj in tako naprej.
V primeru, ki ste ga vi razlagali jaz ne vidim elementa ne enega, ne drugega. Lahko imam sam o teh napisih svoje mnenje, svoje stališče, nikakor pa ne smem tega stališča vnašati v svoje delo, kaj šele, da bi na policijo vplival pri obravnavanju takih primerov.
EVA IRGL: Najlepša hvala, spoštovana podpredsednica. V skladu z 246. členom poslovnika Državnega zbora predlagam, da se opravi razširjena razprava o odgovoru ministra, kajti po mojem mnenju gre za izjemno pomembno tematiko. Dejali ste, gospod minister, da se je potrebno ukvarjati s prihodnostjo. Res je, se strinjam, vendar je potrebno tudi na nek način razčistiti s preteklostjo, pa tudi zavzeti nek odnos do te polpretekle zgodovine, če želimo s polnimi pljuči zadihati bolj stabilno sedanjost in tudi boljšo prihodnost.
Nahajamo se v izjemno težki finančni in gospodarski situaciji. Države članice Evropske unije so že povečini izšle iz te krize, mi pa smo še vedno globoko v njej, tudi zaradi teh vprašanj, ki jih nismo razčistili in o katerih pravite, da so nepomembna za današnji čas. Poglejte, brezposelnost se povečuje, revščina se povečuje, mladi, ki nas danes tu spremljajo, odhajajo v tujino, zaradi tega, ker iščejo boljše priložnosti, in tako naprej. Seveda pa, dokler bomo v tej državi, spoštovana gospa Potrata, tolerirali takšna ravnanja, kot je tudi napis, ki poveličuje diktatorja Tita na Sabotinu, ali pa bomo tolerirali parado, recimo temu, jugoslovanskih zastav po centru Ljubljane, namesto slovenskih zastav, bomo ujetniki preteklosti. Ujetniki preteklosti bomo in bomo daleč od nujne sprave, o kateri je pred kratkim govoril tudi ameriški veleposlanik Mussomeli. Zaradi tega bomo tudi daleč od stabilne sedanjosti in svetle prihodnosti. In ta prelom se bo moral zgoditi tudi pri nas, spoštovani gospod minister. In tu nimam v mislih nikakršnega revanšizma, ampak zgolj resnicoljubnost. Ta prelom – in to oba veva – se bo moral zgoditi. Le odkrito spoprijemanje s preteklostjo nas lahko vodi k spravi in sožitju.
Predlagam, da kljub negodovanju v prvih vrstah vendarle opravimo razpravo po 246. členu Poslovnika Državnega zbora, kajti menim, da je morda prav danes, ko smo v tako težki gospodarski in finančni situaciji, pomemben trenutek, da opravimo tudi takšno razpravo. Najlepša hvala.