Eva Irgl: Komisija za človekove pravice ostro obsoja vse oblike nasilja v družbi, družini in nad posameznikom.
ponedeljek, 16. 11. 2015Komisija za peticije predlaga, naj se v noveli zakona o preprečevanju nasilja v družini zagotovi brezplačno psihosocialno pomoč za žrtve in programe za povzročitelje nasilja, upoštevajoč regionalno razpršenost in pokritost. Predsednica komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti Eva Irgl je na petek, 13. novembra 2015, sklicala sejo komisije na kateri so obravnavali problematiko nasilja v družbi, družini in nad posameznikom. Uvodoma je poslanec Združene levice in nekdanji varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek problematiziral sam sklic seje, saj naj za sejo ne bi bilo pripravljeno ustrezno gradivo. Ob tem se je skliceval na neveljavna določila poslovnika. Tudi poslanec SMC dr. Mitja Horvat, je bil mnenja, da se seja ne more nadaljevati, ker ni prejel ustreznega gradiva, kljub temu, da so bile na sejo vabljene številne institucije, kot na primer: varuhinja človekovih pravic, predstavniki Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; predstavniki Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije, Generalne policijske uprave. Na sejo so bili vabljeni tudi predstavniki Skupnosti centrov za socialno delo in nevladnih organizacij: Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja, Društvo za nenasilno komunikacijo, Zavod EMMA, Javni Zavod SOCIO Celje, Društvo življenje brez nasilja, Novo mesto, Društvo Ženska svetovalnica, Pravno-informacijski center PIC, Stranka Glas žensk Slovenije, Ženski lobi Slovenije ter posameznici dr. Mateja Sedmak iz Znanstveno-raziskovalnega središča v Kopru ter dr. Katja Filipčič iz Pravne fakultete v Ljubljani. Ne glede na vrsto vabljenih, ki se z nasiljem ukvarjajo, in ki so se povečini zasedanja udeležili, sta poslanca ZL in SMC želela prekiniti sejo.
Predsednica komisije Eva Irgl je pojasnila, da je sejo komisije sklicala, ker se nanjo obračajo različne institucije, ki opozarjajo na problem nasilja v družbi in družini in ker ima kot predsednica tudi pristojnost, da skliče sejo komisije na temo, ki je družbeno pomembna. Prav tako je še povedala, da člani pisnega gradiva s sklicem seje niso prejeli, saj bo informacija o problematiki podana v okviru obravnave na sami seji. Ob tem je opozorila, da so bila v preteklosti razdeljena nekatera gradiva, kot npr. vloga Stranke Glas žensk Slovenije, Analiza usklajenosti nacionalnih standardov, zakonodaje in javnih politik s Konvencijo Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima, Nasilje nad ženskami – prav(n)e poti v varno življenje žensk in otrok,…Tako je izvajanje Matjaža Hanžka zavrnila, saj je menila, da se kot nekdanji varuh človekovih pravic zagotovo zaveda širše problematike v zvezi z nasiljem v družbi in ocenila, da bi tudi s temi znanji lahko sam pripomogel k dobri razpravi. Predsednica komisije je tudi predstavnike ministrstva za delo pozvala, naj predstavijo rešitve, ki jih pripravljajo na področju zatiranja nasilja v družbi, družini in širše. Prav tako je ocenila, da moramo v družbi vzpostaviti ničelno toleranco do nasilja in da je treba širše spregovoriti tudi o temah, kot so nasilje nad otroci, verbalno nasilje, ekonomsko nasilje, nasilje nad starejšimi.Predstavniki civilne družbe so bili zgroženi nad nivojem komunikacije g. Hanžka in dr. Horvata in njunim namenom, da s praznim črkobralstvom preprečita ustna pričevanja žrtev nasilja in širšo razpravo. Prav tako so ocenili, da je sramotno, da se na seji, kjer bi morali obsoditi nasilje, izvaja verbalno nasilje nad predsednico komisije. Vsi, brez izjeme, so tudi pozdravili sklic seje na to pomembno temo. Na sami seji so nato spregovorili o pretresljivih osebnih pričevanjih o nasilju, s katerim so bili soočeni v svojem življenju. Razprava pa je potekala tudi o ukrepih, ki bi jih bilo treba sprejeti, da bi se stvari tudi na tem področju spremenile na bolje.Na komisiji so bili nazadnje sprejeti naslednji sklepi:1. Komisija za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti predlaga Vladi, da zaradi preglednosti in sledenja pojavu nasilja nad ženskami in nasilja v družini poenoti zbiranje statističnih podatkov – podatki naj se zbirajo ločeno po spolu z vključenim razmerjem do osebe, ki povzroča nasilje, in naj bodo javno objavljeni.2. Komisija za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti predlaga Vladi, da v noveli Zakona o preprečevanju nasilja v družini – ZPND uredi tudi naslednja vprašanja, in sicer: a) da se brezplačna pravna pomoč po tem zakonu odobri za vse postopke za zaščito žrtev in ureditev njihove življenjske situacije, ki so povezani z nasiljem, ne samo za postopke, ki tečejo na predlog žrtve po 19. in 21. členu tega zakona;b) da se zagotovi brezplačno psihosocialno pomoč za žrtve in programe za povzročitelje nasilja, upoštevajoč regionalno razpršenost in pokritost;c) da se za kršenje ukrepov po ZPND predpišejo sankcije.
3. Komisija za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti Ministrstvu za delo, družino in enake možnosti predlaga, da na podlagi 8. člena ZPND čim prej sprejme posebni zakon, ki bo urejal pravico do zagovornika, ki bo žrtvam nasilja omogočil uresničevanje vseh pravic, ki jim jih daje zakon. Pobudnik: Društvo SOS telefon4. Komisija za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti ostro obsoja vse oblike nasilja v družbi, družini in nad posameznikom.5. Komisija za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti svetuje oziroma poziva žrtve nasilja in državljanke in državljane, ki so seznanjeni z nasiljem, da o nasilju obvestijo policijo, pristojne institucije (npr. Varuha človekovih pravic, šolske svetovalne službe, Varne točke, zdravstvene institucije ipd.) ali nevladne organizacije (npr. Društvo SOS telefon, Društvo za nenasilno komunikacijo, Zavod Emma, Društvo ženska svetovalnica ipd.)Pobudnik: Komisija za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti
Ker TV Slovenija 3 ni zagotovila prenosa seje vabljeni k poslušanju tonskega posnetka, ki mu lahko prisluhnete tukaj.
Foto: Državni zbor
Predsednica komisije Eva Irgl je pojasnila, da je sejo komisije sklicala, ker se nanjo obračajo različne institucije, ki opozarjajo na problem nasilja v družbi in družini in ker ima kot predsednica tudi pristojnost, da skliče sejo komisije na temo, ki je družbeno pomembna. Prav tako je še povedala, da člani pisnega gradiva s sklicem seje niso prejeli, saj bo informacija o problematiki podana v okviru obravnave na sami seji. Ob tem je opozorila, da so bila v preteklosti razdeljena nekatera gradiva, kot npr. vloga Stranke Glas žensk Slovenije, Analiza usklajenosti nacionalnih standardov, zakonodaje in javnih politik s Konvencijo Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima, Nasilje nad ženskami – prav(n)e poti v varno življenje žensk in otrok,…Tako je izvajanje Matjaža Hanžka zavrnila, saj je menila, da se kot nekdanji varuh človekovih pravic zagotovo zaveda širše problematike v zvezi z nasiljem v družbi in ocenila, da bi tudi s temi znanji lahko sam pripomogel k dobri razpravi. Predsednica komisije je tudi predstavnike ministrstva za delo pozvala, naj predstavijo rešitve, ki jih pripravljajo na področju zatiranja nasilja v družbi, družini in širše. Prav tako je ocenila, da moramo v družbi vzpostaviti ničelno toleranco do nasilja in da je treba širše spregovoriti tudi o temah, kot so nasilje nad otroci, verbalno nasilje, ekonomsko nasilje, nasilje nad starejšimi.Predstavniki civilne družbe so bili zgroženi nad nivojem komunikacije g. Hanžka in dr. Horvata in njunim namenom, da s praznim črkobralstvom preprečita ustna pričevanja žrtev nasilja in širšo razpravo. Prav tako so ocenili, da je sramotno, da se na seji, kjer bi morali obsoditi nasilje, izvaja verbalno nasilje nad predsednico komisije. Vsi, brez izjeme, so tudi pozdravili sklic seje na to pomembno temo. Na sami seji so nato spregovorili o pretresljivih osebnih pričevanjih o nasilju, s katerim so bili soočeni v svojem življenju. Razprava pa je potekala tudi o ukrepih, ki bi jih bilo treba sprejeti, da bi se stvari tudi na tem področju spremenile na bolje.Na komisiji so bili nazadnje sprejeti naslednji sklepi:1. Komisija za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti predlaga Vladi, da zaradi preglednosti in sledenja pojavu nasilja nad ženskami in nasilja v družini poenoti zbiranje statističnih podatkov – podatki naj se zbirajo ločeno po spolu z vključenim razmerjem do osebe, ki povzroča nasilje, in naj bodo javno objavljeni.2. Komisija za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti predlaga Vladi, da v noveli Zakona o preprečevanju nasilja v družini – ZPND uredi tudi naslednja vprašanja, in sicer: a) da se brezplačna pravna pomoč po tem zakonu odobri za vse postopke za zaščito žrtev in ureditev njihove življenjske situacije, ki so povezani z nasiljem, ne samo za postopke, ki tečejo na predlog žrtve po 19. in 21. členu tega zakona;b) da se zagotovi brezplačno psihosocialno pomoč za žrtve in programe za povzročitelje nasilja, upoštevajoč regionalno razpršenost in pokritost;c) da se za kršenje ukrepov po ZPND predpišejo sankcije.
3. Komisija za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti Ministrstvu za delo, družino in enake možnosti predlaga, da na podlagi 8. člena ZPND čim prej sprejme posebni zakon, ki bo urejal pravico do zagovornika, ki bo žrtvam nasilja omogočil uresničevanje vseh pravic, ki jim jih daje zakon. Pobudnik: Društvo SOS telefon4. Komisija za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti ostro obsoja vse oblike nasilja v družbi, družini in nad posameznikom.5. Komisija za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti svetuje oziroma poziva žrtve nasilja in državljanke in državljane, ki so seznanjeni z nasiljem, da o nasilju obvestijo policijo, pristojne institucije (npr. Varuha človekovih pravic, šolske svetovalne službe, Varne točke, zdravstvene institucije ipd.) ali nevladne organizacije (npr. Društvo SOS telefon, Društvo za nenasilno komunikacijo, Zavod Emma, Društvo ženska svetovalnica ipd.)Pobudnik: Komisija za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti
Ker TV Slovenija 3 ni zagotovila prenosa seje vabljeni k poslušanju tonskega posnetka, ki mu lahko prisluhnete tukaj.
Foto: Državni zbor