Eva Irgl: "Kakšne ukrepe izvaja ministrstvo za pravosodje na področju stečajne zakonodaje?"
sobota, 7. 2. 2015Kaj namerava Vlada Republike Slovenije storiti za učinkovitejši pregon stečajne kriminalitete in za upnikom prijaznejšo insolvenčno zakonodajo? Poslanka SDS Eva Irgl je na Vlado republike Slovenije naslovila pisno poslansko vprašanje v zvezi z realizacijo sklepov 32. redne seje Vlade Republike Slovenije z dne 04. 10. 2012.Spoštovani!Vlada Republike Slovenije je na 32. redni seji dne 04. 10. 2012 pod točko 17.A sprejela sklep v zvezi s stečajno problematiko, ki je tedaj izdatno zaposlovala strokovno in širšo javnost, predvsem zaradi izbruha tako imenovane afere »prijatelji v stečaju«.S tem sklepom je Vlada:
• Ministrstvu za pravosodje naložila, da od sodišč pridobi podatke o obsegu stečajnih mas in podatke o sodnikih, ki so vodili stečaje za obdobje od leta 1992 do 2012, ter da po potrebi sproži ustrezne postopke zoper odgovorne osebe.
• Državnemu pravobranilstvu naložila, da izvede vse dejavnosti za ugotovitev dejstev, ki so potrebna za nadaljnje ugotavljanje morebitne odgovornosti v zvezi z nepravilnostmi v insolvenčnih postopkih, ki pomenijo oškodovanje proračuna Republike Slovenije in da o tem poroča Vladi vsake tri mesece.
• Ministrstvu za notranje zadeve, Ministrstvu za finance in Davčni upravi naložila, da hitro in učinkovito izvedejo vse dejavnosti za ugotovitev dejstev, ki so potrebna za nadaljnje učinkovito ugotavljanje kazenske odgovornosti v zvezi z nepravilnostmi v insolvenčnih postopkih, ki pomenijo oškodovanje proračuna Republike Slovenije oziroma v katerih je (bila) upnik tudi Republika Slovenija.Po dobrih dveh letih rezultati teh zahtev še niso znani, četudi gre za problematiko, ki terja hitro ukrepanje. Nikjer ni bila predstavljena analiza podatkov, katere naj bi od sodišč pridobilo Ministrstvo za pravosodje. Ni znano, katere ukrepe je omenjeno ministrstvo izvedlo v smeri preprečevanja morebitnih nedoslednosti pri delovanju stečajnih oziroma likvidacijskih upraviteljev, niti ni znano ali je sprožilo kakšne postopke zoper odgovorne osebe. Ni znano, ali je tovrstne postopke morda sprožilo katero drugo ministrstvo ali Davčna uprava. Tudi ni znano, ali so se kjerkoli ugotovila kakršnakoli dejstva, ki so potrebna za učinkovito ugotavljanje morebitne kazenske odgovornosti. Pač pa Državno pravobranilstvo priznava, da v interventnih postopkih nepravilnosti po navedenem sklepu vlade ni zaznalo, zato tovrstna poročila vladi tudi ni podalo. Slednje je glede na splošno znana dejstva skrajno nenavadno, saj o nepravilnostih vsakodnevno poročajo mediji, znani so kazenski postopki zoper povzročitelje oškodovanja stečajnih upnikov, v katerih so bili nekateri tudi že pravnomočno obsojeni, nekateri upravitelji pa so zaradi spornega ravnanja izgubili licenco. Zato obstaja utemeljen dvom v realizacijo citiranih sklepov Vlade Republike Slovenije. Obstaja celo dvom v resnost napovedi sedanje vlade glede pregona gospodarskega kriminala in korupcije.V zvezi s tem sprašujem naslednje:
• Ali je Ministrstvo za pravosodje realiziralo citirane sklepe Vlade Republike Slovenije in kakšni so rezultati?
• Zakaj se z rezultati zbranih podatkov ne seznani Državnega zbora in pristojnih državnih institucij, vključno z organi preiskave in pregona?
• Zakaj se z analizo (v kolikor je bila izdelana) ne seznani javnosti?
• Katere ukrepe je Ministrstvo za pravosodje izvedlo v smeri preprečevanja morebitnih nedoslednosti pri delovanju stečajnih oziroma likvidacijskih upraviteljev in ali je sprožilo kakšne postopke zoper odgovorne osebe?
• V kolikor navkljub številnim pojavom protipravnega ravnanja z očitnimi elementi kaznivih dejanj, Ministrstvo za pravosodje in Državno pravobranilstvo, ter drugi državni organi v zvezi z insolvenčnimi postopki niso sprožili nobenih postopkov, bi želela pojasnilo Ministrstva za pravosodje za tovrstno pasivnost oziroma opustitev dolžnega ravnanja na strani pristojnih. Sploh v luči zagotovil, da je učinkovitejši pregon gospodarskega kriminala prioriteta aktualne vlade.
• Kaj namerava Vlada Republike Slovenije storiti za učinkovitejši pregon stečajne kriminalitete in za upnikom prijaznejšo insolvenčno zakonodajo?
• Ministrstvu za pravosodje naložila, da od sodišč pridobi podatke o obsegu stečajnih mas in podatke o sodnikih, ki so vodili stečaje za obdobje od leta 1992 do 2012, ter da po potrebi sproži ustrezne postopke zoper odgovorne osebe.
• Državnemu pravobranilstvu naložila, da izvede vse dejavnosti za ugotovitev dejstev, ki so potrebna za nadaljnje ugotavljanje morebitne odgovornosti v zvezi z nepravilnostmi v insolvenčnih postopkih, ki pomenijo oškodovanje proračuna Republike Slovenije in da o tem poroča Vladi vsake tri mesece.
• Ministrstvu za notranje zadeve, Ministrstvu za finance in Davčni upravi naložila, da hitro in učinkovito izvedejo vse dejavnosti za ugotovitev dejstev, ki so potrebna za nadaljnje učinkovito ugotavljanje kazenske odgovornosti v zvezi z nepravilnostmi v insolvenčnih postopkih, ki pomenijo oškodovanje proračuna Republike Slovenije oziroma v katerih je (bila) upnik tudi Republika Slovenija.Po dobrih dveh letih rezultati teh zahtev še niso znani, četudi gre za problematiko, ki terja hitro ukrepanje. Nikjer ni bila predstavljena analiza podatkov, katere naj bi od sodišč pridobilo Ministrstvo za pravosodje. Ni znano, katere ukrepe je omenjeno ministrstvo izvedlo v smeri preprečevanja morebitnih nedoslednosti pri delovanju stečajnih oziroma likvidacijskih upraviteljev, niti ni znano ali je sprožilo kakšne postopke zoper odgovorne osebe. Ni znano, ali je tovrstne postopke morda sprožilo katero drugo ministrstvo ali Davčna uprava. Tudi ni znano, ali so se kjerkoli ugotovila kakršnakoli dejstva, ki so potrebna za učinkovito ugotavljanje morebitne kazenske odgovornosti. Pač pa Državno pravobranilstvo priznava, da v interventnih postopkih nepravilnosti po navedenem sklepu vlade ni zaznalo, zato tovrstna poročila vladi tudi ni podalo. Slednje je glede na splošno znana dejstva skrajno nenavadno, saj o nepravilnostih vsakodnevno poročajo mediji, znani so kazenski postopki zoper povzročitelje oškodovanja stečajnih upnikov, v katerih so bili nekateri tudi že pravnomočno obsojeni, nekateri upravitelji pa so zaradi spornega ravnanja izgubili licenco. Zato obstaja utemeljen dvom v realizacijo citiranih sklepov Vlade Republike Slovenije. Obstaja celo dvom v resnost napovedi sedanje vlade glede pregona gospodarskega kriminala in korupcije.V zvezi s tem sprašujem naslednje:
• Ali je Ministrstvo za pravosodje realiziralo citirane sklepe Vlade Republike Slovenije in kakšni so rezultati?
• Zakaj se z rezultati zbranih podatkov ne seznani Državnega zbora in pristojnih državnih institucij, vključno z organi preiskave in pregona?
• Zakaj se z analizo (v kolikor je bila izdelana) ne seznani javnosti?
• Katere ukrepe je Ministrstvo za pravosodje izvedlo v smeri preprečevanja morebitnih nedoslednosti pri delovanju stečajnih oziroma likvidacijskih upraviteljev in ali je sprožilo kakšne postopke zoper odgovorne osebe?
• V kolikor navkljub številnim pojavom protipravnega ravnanja z očitnimi elementi kaznivih dejanj, Ministrstvo za pravosodje in Državno pravobranilstvo, ter drugi državni organi v zvezi z insolvenčnimi postopki niso sprožili nobenih postopkov, bi želela pojasnilo Ministrstva za pravosodje za tovrstno pasivnost oziroma opustitev dolžnega ravnanja na strani pristojnih. Sploh v luči zagotovil, da je učinkovitejši pregon gospodarskega kriminala prioriteta aktualne vlade.
• Kaj namerava Vlada Republike Slovenije storiti za učinkovitejši pregon stečajne kriminalitete in za upnikom prijaznejšo insolvenčno zakonodajo?