Iskanje

Pridruži se

Eva Irgl: »Arhivsko gradivo mora ostati odprto zaradi zgodovinske resnice.«

Več kot 10.000 državljank in državljanov Republike Slovenije se zaveda pomembnosti tega, da arhivi ostanejo odprti za javnost. Skupina državljank in državljanov s prvopodpisano poslanko SDS Evo Irgl je danes skladno z zakonom o referendumu in ljudski iniciativi vložila podpise za začetek postopka za razpis referenduma o arhivski noveli. Ob tej priložnosti so prvopodpisana poslanka SDS Eva Irgl, poslanec SDS dr. Vinko Gorenak, poslanec SDS Franc Breznik ter predsednik Društva za raziskovanje polpretekle zgodovine RS Roman Leljak podali tudi izjavo za medije.

Poslanka SDS Eva Irgl je v izjavi pojasnila, da je pobudo za začetek referendumskih postopkov glede zakona o arhivskih gradivih podpisalo več kot 10.000 državljank in državljanov. »Ravno število več kot 10.000 pove, da se državljanke in državljani Republike Slovenije dobro zavedajo, kako pomembno je, da arhivi ostanejo odprti,« je dejala prvopodpisana pod pobudo. Poudarila je, da nas k temu zavezuje tudi resolucija Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmih, ki pravi, da morajo vse države članice EU poskrbeti, da arhivi ostanejo odprti in dostopni.

Poslanka SDS je spomnila, da je leta 2011 drugo podpisani pod državljansko pobudo, publicist Igor Omerza, imel velike težave do dostopa arhivskega gradiva, kajti protipravno mu je bilo onemogočeno, da lahko pogleda v določeno arhivsko gradivo, čeprav mu je po zakonu to pripadalo. Tedanji direktor SOVE Sebastjan Selan je namreč določeno gradivo protipravno označil kot tajno in  s tem onemogočil gospodu Omerzi, da opravlja svoje delo. »Storiti moramo vse, da se kaj takšnega nikoli več ne ponovi in da arhivi ostanejo dostopni in odprti,« je dejala poslanka SDS. Po njenih besedah je to pomembno zaradi zgodovinarjev, ki lahko na podlagi arhivskega gradiva objektivno in celovito ovrednotijo zgodovinsko obdobje, pomembno je zaradi publicistov in raziskovalcev, ki lahko le tako, ko jim je omogočeno, da imajo dostop do arhivskega gradiva, svoje delo opravijo profesionalno, natančno in strokovno. »Arhivsko gradivo mora ostati odprto zaradi zgodovinske resnice,« je bila jasna poslanka SDS Eva Irgl.

»Prav na podlagi arhivskega gradiva smo lahko na komisiji za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti razpravljali o določenih dejanjih SDV,« je pojasnila poslanka in predsednica te komisije. Po njenih besedah so poslanke in poslanci prav na podlagi arhivskega gradiva lahko razpravljali o tem, kaj je SDV počela konec poznih osemdesetih let. »SDV je ugrabljala in morila tako domače kot tuje državljane, zato je zelo pomembno, da arhivi ostanejo odprti, da zgodovinska resnica lahko pride na plan,« je še dejala poslanka. Ob tem je dodala tudi, da je bilo že večkrat povedano, da je leta 2002 Vrhovno sodišče izdalo sodbo, kjer je navedlo, da je bila SDV zločinska organizacij

»Zelo veseli smo, da smo v tako kratkem času uspeli zbrati tako veliko podpisov, potrebovali bi jih le 2500,« je povedala poslanka. Dodala je, da »nas čaka težka in naporna pot, a verjamem, da bomo zbrali tudi 40.000 podpisov za razpis referenduma.«

Predsednik Društva za raziskovanje polpretekle zgodovine RS Roman Leljak je povedal, da nedavno sprejeta novela zakona o arhivih onemogoča normalno delo v arhivu. Po njegovih besedah se s sprejeto novelo preveč vključuje arhivske komisije, saj je od arhivske komisije odvisno, ali bodo raziskovalci imeli onemogočen dostop do arhivov na takšen ali drugačen način. »Arhivsko komisijo lahko vsakokratna politika menja,« je bil jasen Leljak. Dodal je tudi, da so na referendumu leta 2011 ljudje že odločili, da morajo biti arhivi odprti. 

Poslanec SDS dr. Vinko Gorenak pa je povedal, da se je dogajanje v povezavi z arhivi pričelo  leta 1996 s prvo spremembo zakona o arhivih in se nadaljevalo leta 2007, ter leta 2011, ko smo imeli referendum v povezavi s tem vprašanjem. Po njegovi oceni skuša politična levica na vsak način že od leta 1997 do danes zapirati arhive zato, ker jih je smrtno strah stvari, ki so tam zapisane. Poslanec SDS dr. Gorenak je dejal, da je ljudstvo enkrat že jasno povedalo, da morajo arhivi biti odprti. »Tudi zato smo se odločili, da moramo priti do tega cilja, da arhivi ostanejo odprti,« je dejal poslanec SDS.

Poslanec SDS dr. Gorenak je spregovoril tudi o sporočilih NSI, ki jih stranka posreduje javnosti v zvezi z njegovim glasovanjem na odboru državnega zbora. Poslanec ocenjuje, da se je stranka NSI odločila, da to sporočilo pošilja medijem, ker se želi opravičiti svojim volivcem. »Veliko volivcev NSI je prišlo k SDS in podpisalo referendumsko pobudo, vsaj takšne so moje informacije s terena,« je povedal poslanec. Dodal je, ad so na odboru sicer glasovali o več amandmajih v povezavi s 65. členom zakona o arhivih, kjer  sta tako NSI kot SDS skušali doseči isti cilj, to pa je odprtje arhivov. »V tej situaciji je sicer povsem logično, da smo podprli amandma SDS, ne pa amandma NSI,« je še povedal poslanec dr. Gorenak.

Poslanec SDS Franc Breznik pa je dejal, da je novelacija zakona o arhivih, ko teče preiskava v Avstriji, Nemčiji in Sloveniji politično neumestna. »Zakon je bil vrsto let enak, tisti, ki so si želeli ogledati arhive, niso kršili nobenih pravic kogarkoli, saj ni bila proti njim vložena nobena tožba, zato je politično neumestno, da se arhive zapira,« je povedal poslanec SDS.

Po njegovi oceni bi se morale preiskave o umorih, ki jih je izvajala SDV, nadaljevati. V kolikor bo referendum uspešen, bo to pomenilo, da bodo arhivi odprti, kar je pomembno za iskanje resnice. »To bo tudi pomenilo, da bodo lahko ljudje po 23 letih izvedeli, zakaj Slovenija še ni normalna evropska demokratična država, zakaj določene institucije v tej državi ne funkcionirajo in predvsem, zakaj ne deluje tržno gospodarstvo in kdo so ljudje, ki vodijo takoimenovano paradržavo,« je še povedal poslanec SDS Franc Breznik.

Obvestilo o rabi piškotkov

To spletno mesto uporablja piškotke s katerimi zagotovimo najboljšo možno uporabniško izkušnjo in piškotke s katerimi merimo obiskanost spletnega mesta. Podatki o piškotkih so shranjeni v vašem brskalniku in opravljajo funkcije, kot so pomnjenje izbire jezika spletnega mesta ali merjenje časa obiska določene spletne strani.