EU raste, Slovenija v krču krize – kje so rešitve?

Gospodarska rast, delovna mesta in pravičnost so ključni odgovori na izzive časa. Ob robu obiska poslanske skupine SDS je v Domžalah potekala javna tribuna, na kateri so sodelovali predsednik SDS Janez Janša, vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko ter poslanca SDS mag. Andrej Vizjak in Robert Hrovat. Govorci so spregovorili o ključnih rešitvah, ki bi Slovenijo popeljale iz krča finančne in gospodarske krize.

Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko je uvodoma poudaril, da se je poslanska skupina v tem mandatu srečala z mnogimi gospodarstveniki, ki so izpostavljali, da se mali podjetniki izjemno težko dokopljejo do potrebnih sredstev za financiranje svojih proizvodnih programov, na drugi strani pa obstaja del segmenta, ki sodi v posebno kategorijo, ki na enostaven način pride do virov in sredstev. »To je nek temeljni vir nepravičnost,« je dejal vodja poslanske skupine. Spregovoril je tudi o tem, da je država praktično zamrznila izvrševanje proračuna, da projekti in investicije, ki jih načrtujejo občine, stojijo. »Vsi soglasno ugotavljajo, da so pristopi neprimerni,« je dejal vodja poslanske skupine. Izpostavil je tudi predloge mnogih, da je potrebno narediti bistvene korake na področju drugega in tretjega ranga uradništva, ki so tisti, ki krojijo mnoge razpise in politike. Tanko je izrazil upanje, da bo spremembe mogoče izvesti v relativno kratkem času, »za to pa bodo potrebne tudi odločitve v decembru,« je še menil.

Poslanec SDS mag. Andrej Vizjak je pojasnil, da smo v Slovenski demokratski stranki napravili oceno stanja v državi, iz katere izhaja, da Slovenija takšne politike, stagnacije in padca na številnih področjih preprosto ne zmore več. »Zato Slovenska demokratska stranka ljudem ponuja upanje v boljšo prihodnost, da Slovenija ponovno stopi po poti razvoja in ta razvoj vidimo na podlagi številnih ukrepov, ki smo jih pripravili v Strokovnem svetu SDS in so plod tako izkušenj kot znanja številnih ljudi, ki so sodelovali na finančnem gospodarskem in drugih področjih,« je dejal poslanec. Po njegovih besedah, tisti, ki »se želimo ukvarjati s prihodnostjo in rešitvami, verjamemo, da je osnova za to uspešnejši gospodarski razvoj, nova delovna mesta in pravična država.« Poslanec je tudi pojasnil, da v SDS hitrejši gospodarski razvoj vidimo skozi sklope ukrepov s štirih področij. »Prvo področje je razbremenitev gospodarstva, pri čemer med drugim predlagamo davčne olajšave, davčne počitnice za novo ustanovljena podjetja, predlagamo odpravo birokratskih ovir itn.« Drugi sklop ukrepov, ki ga Slovenija potrebuje, je, po besedah mag. Vizjaka, sanacija bančnega sistema. »Danes podjetniki ne morejo priti do virov financiranja, ki so kisik za gospodarsko aktivnost,« je izpostavil. »Tretji sklop ukrepov je povezan s povečevanjem investiranja v razvojne projekte, ki dvigujejo konkurenčnost države, četrti sklop ukrepov pa je obvladovanje tekočih odhodkov, ki jih ima država vse preveč,« je poudaril mag. Vizjak. Ob tem je izrazil prepričanje, da je mogoče racionalizirati državni aparat, ki je v zadnjem času imel neke vrste »agencijomanijo«. Po besedah mag. Vizjaka so našteti ukrepi podlaga oziroma generator gospodarske aktivnosti. »V SDS si želimo predvsem to, da bi prevladalo spoznanje, da gospodarstvo daje svetlo luč za prihodnost, da daje delovna mesta in pomaga reševati socialne probleme in ki skozi delovna mesta polni državni proračun tudi za vse druge odhodke, ki so povezani z delovanjem države, kot je na primer šport, kultura, zdravstvo …« je še povedal poslanec.

Po mnenju domžalskega poslanca Roberta Hrovata smo Slovenci pridni in marljivi ljudje, »ki pa smo imeli to smolo, da so nas zadnja tri leta upravljali tako kot nas ne bi smeli.« Po njegovem mnenju evropske države vedo, kam gredo, kako se soočiti s krizo, na to kažejo vsi kazalci, Slovenija pa zaostaja za povprečjem Evropske unije. »V mandatu 2004-2008 je Slovenija napredovala po vseh kazalcih razvoja in rasti, danes pa smo na vseh lestvicah povsem na dnu. Med ljudmi vlada neka apatija, da ni alternative, da ni možnosti, da bi se pobrali iz situacije, v kateri smo, ustvarja se mnenje, da smo vsi enaki. V SDS lahko tovrstne trditve vedno zanikamo, saj imamo reference: najboljše gospodarske rezultate, ustvarjenih ogromno novih delovnih mest, na podlagi predsedovanja EU smo pridobili na mednarodnem ugledu, delovali smo v smeri enakomernega regionalnega razvoja, sedaj pa smo priča direktnemu centralizmu.« je dejal poslanec SDS. Poudaril je, da je stranka dokazala, da zna gospodariti, da zna držati obljube in da ima izjemne referenčne rezultate. Zato po njegovih besedah trditve, da alternative ni, enostavno ne držijo. Po Hrovatovem mnenju so bližajoče se volitve ključne za prihodnost Slovenije, tudi zato, ker bodo potrebne korenite spremembe. »Brez zgodovinske zmage spremembe niso mogoče. To pa pomeni, da moramo pri zmagi doseči izjemno visok odstotek. Slovenija ima samo eno možnost, to pa je visoka zmaga SDS,« je bil prepričan poslanec.

Predsednik SDS Janez Janša pa je na javni tribuni spregovoril o rešitvah Slovenije iz krize. Po njegovih besedah so eden glavnih razlogov za gospodarsko in socialno nazadovanje zadnjih treh let, ki ga je enormno zadolževanje in kupovanje socialnega miru deloma ublažilo, izgubljena delovna mesta.

Predsednik SDS je pojasnil, da se vse državne blagajne oz. državni proračun v glavnem napaja iz zaposlitev oziroma od plač: plačujemo pokojninski prispevek, plačujemo zdravstvo, in od skupnega dohodka dohodnino. Po njegovih besedah je tako pomembno vedeti, kaj za  državni proračun pomeni eno delovno mesto, oziroma vsak na novo zaposlen – v smislu plusa in kaj v smislu minusa vsak, ki je manj zaposlen oziroma vsaka izguba delovnega mesta.

Po besedah predsednika SDS je treba ločiti tudi med delovnimi mesti v gospodarstvu in v javnem sektorju. Po mnenju Janše sta oba sektorja pomembna, vendar pa morajo biti delovna mesta v nekem ravnovesju, tako na primer javni sektor ne sme biti prevelik, ker je stroškov za ta sektor lahko preveč. Po njegovem mnenju je Slovenija danes še vedno v krizi tudi zato, ker imamo 60.000 ljudi manj, ki plačujejo prispevke v nacionalni proračun, zato je tudi toliko manj potrošnje, manj prometnega davka ipd. Prav tako je treba tistim, ki so izgubili delo, zagotavljati nadomestila za brezposelnost. »Edina rešitev za vse te težave je nova gospodarska dinamika, razvoj, gospodarska rast, in ustvarjanje novih delovnih mest,« je dejal predsednik SDS Janez Janša. Ob tem je dodal, da vlada sicer ne ustvarja delovnih mest, lahko pa poskrbi za to, da se oblikuje okolje, v katerem gospodarstvo lažje gospodari, podjetniki, ki imajo ideje, morajo imeti dostop do denarja in kreditov, kar pomeni, da mora finančni sektor funkcionirati, prav tako pa mora vlada poskrbeti, da so administrativne ovire in davčne obremenitve čim manjše. »Delo v Sloveniji je v primerjavi s podobno razvitimi ekonomijami v Evropi in v svetu bistveno bolj obremenjeno, kar seveda pomeni, da so neto plače manjše kot je evropsko povprečje, bruto stroški delodajalcev, pa so za vsakega zaposlenega večji, ker so dajatve na plačo večje, in tu je ključni izziv, ki ga bo potrebno v prihodnosti nasloviti, če želimo, da se konkurenčnost slovenskega gospodarstva in tudi slovenska konkurenčnost poveča,« je dejal predsednik SDS in dodal, da ima stranka v programu za naslednje obdobje predlog za zmanjšanje teh dajatev in predlog, da se te dajatve bolj pravično porazdelijo in da razbremeni najbolj produktivne s tako imenovano socialno kapico.
 
Predsednik SDS je še pojasnil, da sta dva ključna odgovora oziroma rešitvi na probleme, ki jih Slovenija ima, ta, da je treba več ustvariti in s tem, kar ustvarimo, je treba zelo velik del nameniti za nove programe in reinvestiranje v gospodarstvo. »Zato, da se bodo ustvarjala nova delovna mesta, da bo več ljudi dobilo delo, da bomo poskrbeli za njihove socialne potrebe, da bo več potrošnje, več davkoplačevalcev in se bo v vseh javnih blagajnah več zbralo. Tudi, če bodo davki na posameznika manjši, bo več posameznikov davek plačevalo,« je dejal Janša in pojasnil, da je vlada v preteklem mandatu na podlagi tovrstnega razmišljanja dosegla izničenje proračunskega primanjkljaja, poleg tega pa smo prišli na točko, ko smo toliko zapravili kot smo ustvarili.

»Tretji odgovor na te probleme, ki jih imamo in niso samo ekonomski in socialni, pa je pravična država,« je dejal predsednik SDS. Ob tem je dodal, da že dvajset let poslušamo uporabo fraze pravna država. »Vendar je ta pravni pojem prazen, izvaja se ga v smislu forme, ne pa vsebine,« je dejal predsednik SDS. Spregovoril je tudi o spoštovanju institucij, ki morajo delovati v skladu z zakonom in deliti pravico po poštenih kriterijih, kjer morajo biti pravila igre za vse enaka. »Če tega ni, se lahko predpiše, da je treba institucijo spoštovati, a je nihče ne bo,« je dejal predsednik SDS in spomnil, da zahteva o spoštovanju institucij izvira iz socializma.

Po njegovih besedah se nekaterih institucije ne bo spoštovalo, kot na primer sodstvo, ob vedenju, da ima 400.000 sodnih zaostankov. Po njegovih besedah enako velja tudi za funkcije. »Če je razkorak med funkcijo in izvajanjem le-te, potem se funkcije ne more spoštovati,« je dejal. Po njegovem mnenju bi namesto tega, da se pravna država razlaga v smislu, da imamo vse veje oblasti, moralo biti bistveno to, da pravna država pomeni pravično državo.

»Državo imamo za to, da funkcije, ki so potrebne zato, da normalno živimo, izvaja pravično, da ne dela razlik.« je dejal predsednik SDS in dodal, da je temu pojmu treba vrniti vsebino. »Pravičnost ni enostavna,« je še dodal in opozoril da se bo skušalo to besedo diskreditirati, tako kot se je to v devetdesetih letih počelo z besedo »poštenje.«

»Tako kot je pomembno, da pridemo iz krize, v kateri je Slovenija tako, da zagotovimo večjo gospodarsko rast in nova delovna mesta, je enako pomembno, da se temelju pravičnosti, na katerem mora biti Slovenija, vsaj tako je bilo mišljeno, ko je nastajala, da pravi vsebinski pomen. Država, ki jo imamo, ni padla z neba, smo jo dolgo čakali, in tu je še ogromno dela na vseh nivojih,« je še dejal predsednik SDS.

Nenazadnje je podčrtal, da so gospodarska rast, delovna mesta in pravičnost, trije glavni tokovi programa Slovenske demokratske stranke za prihodnja štiri leta, »na osnovi le teh pa so izdelane konkretne rešitve, ki smo jih že predstavili slovenski javnosti in ki jih bomo v prihodnjih tednih še dodano predstavljali,« je zaključil predsednik SDS Janez Janša.

Ob koncu se je s publiko razvila živahna razprava o aktualnih dogajanjih, energetski učinkovitosti države, gradnji bloka TEŠ 6, financiranju države, zadolženosti, pokojninski reformi, sanaciji bančnega sistema in še nekaterih drugih aktualnih in perečih temah.