EU raste, Slovenija v krču krize. Kje so rešitve?
ponedeljek, 12. 9. 2011Poslanec SDS mag. Andrej Vizjak je uvodoma dejal, da če primerjamo statistične podatke prejšnjega in trenutnega mandata, lahko ugotovimo, da je Slovenija v mandatu 2004-2008 zmanjševala razvojni zaostanek za povprečjem v Evropski uniji, dohitevali smo razvitejše države od sebe in bili smo uspešni pri premagovanju brezposelnosti in domačih težav z zadolževanjem in državnim primanjkljajem. Spomnil je na to, da smo imeli v preteklem mandatu presežek proračuna, nizek javni dolg in najnižjo brezposelnost. Spomnil je tudi, da je pretekla vlada že poletu 2008 napovedala ukrepe za blaženje posledic finančne in gospodarske krize, ki jih je kasneje vladajoča koalicija zavrnila, saj naj bi njihovi ukrepi bili boljši.
»In rezultati? Po treh letih vladavine Boruta Pahorja je več kot jasno, da so na gospodarskem področju poželi praktično same neuspehe – rekorden padec gospodarske aktivnosti v državi, znatno se je povečal delež brezposelnih, povsem so zaustavljene investicije, sesut je finančni sektor in imamo izjemen primanjkljaj vsako leto,« je dejal mag. Vizjak. Ob tem je izpostavil, da smo lani imeli za dve milijardi evrov več odhodkov kot prihodkov, da je tak finančno nestabilen sistem predviden tudi za letos, pa tudi prihodnje leto je planiran primanjkljaj, ki vodi v nezavidljiv grški scenarij. Mag. Vizjak je poudaril, da če bi Slovenija bila znatno zadolžena že leta 2008, bi že danes imeli grški scenarij, tako pa do tega za zdaj še ni prišlo.
Po besedah mag, Vizjaka je Slovenska demokratska stranka v teh treh letih delovanja nenehno opozarjala na slabosti gospodarske politike, »vlagali smo vrsto predlogov, izrednih sej, zakonskih predlogov, niti eden ni bil upoštevan. Rezultat zgrešene gospodarske (ne)politike se kaže v trenutni situaciji,« je poudaril mag. Vizjak.
Ob tem je izpostavil, da je Strokovni svet SDS na podlagi analize stanja pripravil in v javno obravnavo poslal predloge sprememb. »Imamo nekaj predlogov ustavnih sprememb in nekaj zelo konkretnih predlogov, kako popeljati gospodarstvo po boljši poti,« je dejal mag. Vizjak in v nadaljevanju predstavil ustavni spremembi, in sicer predlagamo »ustavno spremembo, s katero bi omejili javno porabo na 45% bruto domačega proizvoda, predlagamo pa tudi ustavne spremembe v spodbujanju tehnološkega razvoja in spodbujanja podjetništva že v šolskem sistemu.«
V nadaljevanju je mag. Vizjak predstavil še niz oziroma sklop različnih predlogov na nižjih zakonskih ravneh, in sicer gre za davčno, administrativno in normativno razbremenitev gospodarstva, pri čemer »predlagamo znižanje davčnih stopenj pri davku od dohodka pravnih oseb na deset odstotnih točk in uvedbo davčne olajšave za investicije ter odpravo birokratskih ovir za gospodarstvo.« Drugi sklop ukrepov je povezan s sanacijo finančnega sistema z ustanovitvijo slabe banke, »saj so bilance slovenskih bank okužene z določenimi terjatvami zaradi česar ne morejo servisirati gospodarstva.«
Kot tretji sklop je mag Vizjak navedel okrepitev in spodbujanje ter pospešitev investicij, na podlagi česar bi zagnali gradbeni sektor, ki se ga sedaj pušča načrtno propadati. Četrti sklop, ki je po mnenju mag. Vizjaka še posebej pomemben, pa je varčevanje države, »ki se je prerazbohotila, nastale so številne agencije, čemur je treba narediti konec in sicer da s sistematičnim pristopom reorganiziramo državni aparat.« Poslanec SDS je pojasnil, da smo omenjene predloge objavili na naši spletni strani, in sicer »zato, da soočimo tudi strokovne poglede na ta vprašanja, da dobimo tudi dodatne predloge in kritiko teh predlogov.« Po njegovih besedah ima »SDS na tem gospodarsko-finančnem polju jasno izdelan program, vidimo, poznamo rešitve, potrebujemo le še priložnost, da jih tudi udejanimo,«je še dejal mag. Vizjak.
Poslanec SDS France Cukjati je spregovoril o ideološkem vidiku delovanja trenutne koalicije. »Koalicija se ob zadnjem padcu konkurenčnosti Slovenije za dodatnih 12 mest ne zgane, čeprav to poraja pomembno vprašanje, ali bo kdo od tujih investitorjev sploh še pogledal na južno stran Alp. Ta koalicija se ob tem ne zgane, saj je zanjo bolj pomembna afera Patria, bolj je pomemben družinski zakonik,« je dejal Cukjati. Ob tem je dodal, da »mame ne bodo dobile več dela, če bomo forsirali nesprejemljiv družinski zakonik.« Po njegovih besedah gre pri obravnavi družinskega zakonika za izrazito ideološko temo, »katere namen je le razvrednotenje družine.« Po njegovem mnenju istospolnim partnerjem tudi brez družinskega zakonika nobene pravice niso krčene, takšna ideološka tema pa je izpostavljena le zato, da bi se prekrilo alarmantno gospodarsko stanje. Poslanec SDS je opozoril tudi na novelo zakona o verski svobodi, ki mu nasprotuje tudi obrambna ministrica, pa vladajoča koalicija še vseeno vztraja z njegovim sprejetjem, in sicer le zato, ker v slovenski prostor vnaša ideologijo. »Podjetja pa ob tem propadajo, zadolževanje pa nemoteno poteka. Vsak dan za Slovenijo je torej izgubljen, dokler bo na oblasti Pahorjeva vlada,« je bil jasen Cukjati. Ob tem je dejal še, da lahko trenutno vladajočo oblast zamenjamo le z volitvami in dodal Cankarjevo misel, da si bo narod pisal sodbo sam.
Poslanec SDS Branko Marinič je na javni tribuni spregovoril o problemih, ki so bližje lokalnemu okolju. Spregovoril je predvsem o problematiki sprejemanja in potrjevanja občinskih prostorskih načrtov ter o vlaganju v razvoj železniške in cestne infrastrukture. Po njegovih besedah je v Ormoško-Ptujski regiji pred časom še bil optimizem, ki pa se danes preveša v žalostno zgodbo, ki se iz dneva v dan še poslabšuje, pri čemer je zaskrbljujoče, da na vidiku ni potrebnih rešitev. Ob tem je poslanec dodal, da Strokovni svet SDS pripravlja gradivo in program za rešitev Slovenije iz sedanje krize.
Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko pa je spregovoril o paradigmah in parolah, ki jih je v svojem mandatu uporabljal Borut Pahor, kot na primer, da je Slovenijo mogoče voditi bolje, da lovimo francosko-nemški vlak in da je prava pot pravna pot. »Niti ena od teh paradigem se ne uresničuje: Slovenija ni na dobri poti, ne lovimo francosko-nemškega vlaka temveč le zaostajamo,« je dejal vodja poslanske skupine. Opozoril je tudi, da je bilo pred časom rečeno, da se bo vlada posvetila konkurenčnosti. »Prvo sporočilo je bilo padec Slovenije na lestvici konkurenčnosti še za 12 mest.«
»Rečeno je, da se bo politika umaknila iz gospodarstva, zaradi česar se je ustanovila AUKN, pa še nikoli ni bilo toliko prepirov znotraj koalicijskih strank kot ravno v tem mandatu,« je še dejal Tanko in izpostavil, da se veliko govori tudi o preglednosti, pa se je v zadnjem času odkrilo, da slovenski gospodarski prostor obvladujejo tihe družbe. »Ko smo predlagali, da se institut tihe družbe odpravi, so bili vsi v koaliciji proti,«je spomnil Tanko in dodal, da je »ena od značilnosti mandata , da se Pahorjeve parole uresničujejo diametralno nasprotno.«
Druga značilnost tega mandata so, po besedah vodje poslanske skupine, afere, v katere so vpleteni mnogi vidni funkcionarji vladajoče koalicije in pri tem spomnil na afero o Nacionalnem preiskovalnem uradu, o klientelistično- koruptivnih zadevah, o bulmastifi, ipd. »Koalicija je sicer vedela za težave, za nezakonitosti, vendar so branili svoje na vse pretege in interes trojčka postavili nad interes pravne države, vse pa je bilo podrejeno temu, da se zaščiti tisti, ki so vodili to koalicijo,« je poudaril Tanko in ob tem spomnil tudi na izjavo Blaža Kavčiča (LDS), da »afera NPU ni niti prva, niti zadnja, niti največja, torej v koaliciji vedo, da je teh primerov, v katere so vpleteni najvišji uradniki izvršilne oblasti, pa jih »pokrivajo« in se ne ukvarjajo z državo ter gospodarstvom.«
Tanko je izpostavil tudi montirane in namišljene afere, med katere lahko zlahka prištejemo afero o orožju in afero Patria. »Gre za afere, kjer se ne ugotovi nobene stvari, kjer je bistvena samo diskreditacija, politika pa ima nalogo, da paralizira opozicijo in preusmeri pozornost s slabega gospodarskega stanja, v katerem je država,« je dejal Tanko. Hkrati je dodal še, da se čedalje bolj izkazuje, da so se besede, izrečene na poslanskem večeru Boruta Pahorja leta 1994 v Novi Gorici, v tem mandatu, ko je predsednik vlade Pahor, začele tudi uresničevati.
