Ervin Anton Schwarzbartl: "Hvala, Janez Janša"
sobota, 9. 2. 2013Bil sem na shodu za republiko 8. februarja 2013 na Kongresnem trgu v Ljubljani. Bil sem prevzet nad domoljubnim vzdušjem udeležencev. Shod je bil na ravni vredni dostojanstva državljanov samostojne Slovenije, ki smo si to samostojnost priborili šele pred kratkim. HVALA JANEZ JANŠA
Pomirjujoče je name vplivalo tudi dejstvo, da na shodu ni bilo primitivnega vpitja, “pustnih” šem in žaljivih medklicev v stilu “gotov si” ter prerivanja in korakanja “nemirnih” demonstrantov, ki nimajo čemu prisluhnit, kar bi jih navdušilo za nekaj pozitivnega in umirilo. Zato tudi policija, ki je varovala legalno prijavljeni shod z naprej napovedanimi govorci ter jasnim sporočilom namena, ni imela kaj delati. Razočarani pa bodo vsi “pričakovalci” nemirov na shodu, ki so opozarjali, daje dvojni shod lahko povod za državljansko vojno (Godina: Planet siol, 7.2.2013). Prisotni smo pazljivo prisluhnili besedi in mislim govorcev, jih nagrajavali z mahanjem neštetih državnih in evropskih zastav ter ploskanjem. Domoljubna pesem in glasba sta umirjenost in zavzetost udeležencev še samo popestrila. Ob slovenski himni pa smo udeleženci stali v pozoru in zavladal je umirjen duh ponosa, da imamo svojo in samostojno državo. Res dostojen in ponosnega državljana vreden shod, ki ni bil demonstracija in pozivanje k rušenju, ampak upanje in poziv za graditev in demokracijo. Večina medijev, ki so poročali o shodu tega vzdušja niso znali ali hoteli prikazati, bolj jih je zanimalo število prisotnih in dogajanje na neprijavljenih demonstracijah nekakšne “vstaje”, čeprav demonstracije samozvanih “vstajnikov” niso imele nobenega novega, kaj šele pozitivnega sporočila, ampak zgolj ponavljanje že znanega, preprostih vzklikov in huronskega vpitja za rušenje, ki smo ga pa, miru željni državljani, že do grla sit.Vrhunec shoda, zaradi česar pišem ta sestavek, pa je bil govor predsednika vlade Janeza Janše. Ne samo zaradi njegove karizme, izraženega ponosa, da imamo svojo državo, da smo enakovredni član evropske družine narodov in držav, ampak predvsem zaradi njegovih besed, ki nam jih je namenil. In prav tega, pomenjljivih besed Janeza Janše, mediji niso hoteli posredovati javnosti, ki na shodu ni bila. Mediji ostajajo na ravni sporočilne vrednosti “vstajnikov” in jih zanima zgolj senzacija ali izjava, ki vznemirja del javnosti kot na primer tista o levem fašizmu. Ta izjava sicer ni nepomembna, saj pove, da našo samostojnost in svobodo resno ogroža diktatura reakcionarnih elementov finančnega kapitala, ki korenini v liderjih predosamosvojitvenega obdobja in njihovih potomcih. Žal pa je, za “nepoučene” in v manirah marksistične ideologije vzgojene novinarje v pristranskih in neobjektivnih medijih, takšna izjava o levem fašizmu najpomembnejša. Pa ni. Mnogo bolj pomembne in razmisleka ter dejanj vredne so še številne druge misli, ki jih je Janez Janša nazorno in sistematično ter z jasno sporočilno vrednostjo povedal vsem državljankam in državljanom. Prav zaradi slednjih, ki jih ne bom našteval, saj si jih lahko preberete in vredno jih je prebrati, v objektivnejših medijih, čutim dolžnost kot državljan, ki ni v nobeni stranki, da nanje opozorim. Državljanke in državljani samostojne Slovenije se lahko predsedniku vlade Janezu Janši samo zahvalimo, da je tako iskreno, jasno, nedvoumno in brez dlake na jeziku povedal nam vsem, kaj in kje so pravi vzroki za stanje države. Biti moraš pogumen in pokončen mož, da upaš naravnost povedati kakšna “bolezen” nas razjeda, na kaj moramo biti pozorni, komu stopiti na prste in ga onemogočiti, da nam ne bo mogel povzročiti še več škode. Vsi vemo, da resnica večkrat boli, da se ji najraje izognemo, jo zamolčimo in pometemo pod preprogo, ali hinavsko in po nojevsko z glavo v pesku zanikamo in ne priznamo. Pa ni prav. In s svojim govorom nam je Janez Janša tako povedal in položil na srce, da se ne smemo bati resnice, ampak smo se zanjo dolžni boriti, ne glede na to, kaj in koliko tega nam sporočajo mediji, ne glede na to, kako se bodo zoper resnico borili tisti, ki so povzročitelji in pravi krivci za stanje in ob povedanem užaljeni. Priznajmo, da tako velikega, pogumnega, resnicoljubnega in odkritega politika kot je Janez Janša malokdaj srečamo, saj smo v glavnem priča političnim preigravanjem za oblast “malih” politikov, ki se iskreno, tudi v svojo škodo, ne zavzemajo za resnico, prav in poštenje v korist vsem državljankam in državljanom, ampak za svoje klientelistične koristi in interese. Prav takim “malim”, samovšečnim in domišljavim politikom, ki ne prenesejo odkrite kritike na svoj račun, se je Janša, verjetno s svojo neposrednostjo že zameril, da delujejo tako razdiralno zoper njega. Prepričan sem, da Janez Janša ve, kako mu taka odkritost škodi, da ga lahko stane kariere, a tvega, ker verjame v nas navadne ljudi, ker ima rad Slovenijo in ker mu je pomebnjša dobrobit države kot osebna korist in slava. Mi, ki smo slišali to odkrito besedo na shodu za republiko 8.2.2013, smo mu lahko samo hvaležni, pa tudi dolžni, da ga podpremo v prizadevanjih vlade za izhod iz krize. Jasno nam je povedal kaj je razlog in vzrok za stanje, jasno nam je povedal kdo ovira prepotrebno “očiščenje” bank za zagon gospodarstva in razkritje krivcev siromašenja državljanov, za katere moramo kot davkoplačevalci plačevati “zapitek” tatov družbenega premoženja. Še več, naravnost nam je povedal, kdo in zakaj se bori proti “slabi banki”, kdo in zakaj ruši na volitvah izvoljeno vlado in parlament, kdo sestavlja “novo” vlado, ki nima v svojem programu bistvenega ukrepa ozdravitve stanja (sanacije bank) in zavarovanje državnega premoženja pred nadaljnim ropanjem, ampak se želi kititi po volitvah z rezultati dela, ki ga je opravila prav sedanja vlada. Naša skupna sramota bo, če bomo strahopetno dovolili vreči sedanjo vlado in očrniti kot krivca Janeza Janšo, ker si je upal povedat nam vsem v brk resnico, namesto, da ga podpremo in ne nasedamo naščuvanim pouličnim hujskačem, ki “mečejo” vlado in postavljajo oblast kar mimo volitev.Na poslancih Državnega zbora je sedaj velika odgovornost, da v tem trenutku ravnajo preudarno v korist države, mimo in morda tudi proti strankarskim stališčem njihovih vodij, in tudi ne iz strahu izgube zaupanja svojih volivcev, amapk po vesti in poštenju. Vem, da je to težko, ker sem tudi sam bil neposredno izvoljeni poslanec prvega sklica, ko je bila na kocki usoda našega naroda in smo morali odločati za dobro države mimo interesov dela članov parlamenta oziroma strank, pa smo kljub temu zmogli z visoko večino zagotoviti samostojnost. Ljudstvo nas je nagradilo z referendumom. Tudi danes, ko smo v krizi vrednot in finančnogopodarski krizi, moramo zaupati v poštenje in odgovornost poslancev DZ, da bodo glasovali v dobro nas vseh državljanov Slovenije, in ne bodo nasedali provokatorjem, ne medijskim dezinformacijam, če in ko bodo odločali o padcu sedanje vlade. Prepričan sem, da poslanci vedo, kaj je za državo v tem trenutku prav in dobro, da se zavedajo, kako dobro vlado imajo, in da sposobnejšega vodje vlade, kot je Janez Janša ta trenutek ni, zato se naj ne bojijo pritiskov iz ozadja. Trenutno ni čas za užaljenost, če nam nekdo pove resnico v obraz, čeprav nas to prizdene, amapak je čas, ko tej resnici prisluhnemo in tistega, ki nam jo je povedal ne “kaznujemo”, ampak se mu zahvalimo in mu, v vsesplošno korist, omogočimo zastavljene cilje izpeljati, zaviralce in nasprotnike pa skušajmo preglasiti.
Pomirjujoče je name vplivalo tudi dejstvo, da na shodu ni bilo primitivnega vpitja, “pustnih” šem in žaljivih medklicev v stilu “gotov si” ter prerivanja in korakanja “nemirnih” demonstrantov, ki nimajo čemu prisluhnit, kar bi jih navdušilo za nekaj pozitivnega in umirilo. Zato tudi policija, ki je varovala legalno prijavljeni shod z naprej napovedanimi govorci ter jasnim sporočilom namena, ni imela kaj delati. Razočarani pa bodo vsi “pričakovalci” nemirov na shodu, ki so opozarjali, daje dvojni shod lahko povod za državljansko vojno (Godina: Planet siol, 7.2.2013). Prisotni smo pazljivo prisluhnili besedi in mislim govorcev, jih nagrajavali z mahanjem neštetih državnih in evropskih zastav ter ploskanjem. Domoljubna pesem in glasba sta umirjenost in zavzetost udeležencev še samo popestrila. Ob slovenski himni pa smo udeleženci stali v pozoru in zavladal je umirjen duh ponosa, da imamo svojo in samostojno državo. Res dostojen in ponosnega državljana vreden shod, ki ni bil demonstracija in pozivanje k rušenju, ampak upanje in poziv za graditev in demokracijo. Večina medijev, ki so poročali o shodu tega vzdušja niso znali ali hoteli prikazati, bolj jih je zanimalo število prisotnih in dogajanje na neprijavljenih demonstracijah nekakšne “vstaje”, čeprav demonstracije samozvanih “vstajnikov” niso imele nobenega novega, kaj šele pozitivnega sporočila, ampak zgolj ponavljanje že znanega, preprostih vzklikov in huronskega vpitja za rušenje, ki smo ga pa, miru željni državljani, že do grla sit.Vrhunec shoda, zaradi česar pišem ta sestavek, pa je bil govor predsednika vlade Janeza Janše. Ne samo zaradi njegove karizme, izraženega ponosa, da imamo svojo državo, da smo enakovredni član evropske družine narodov in držav, ampak predvsem zaradi njegovih besed, ki nam jih je namenil. In prav tega, pomenjljivih besed Janeza Janše, mediji niso hoteli posredovati javnosti, ki na shodu ni bila. Mediji ostajajo na ravni sporočilne vrednosti “vstajnikov” in jih zanima zgolj senzacija ali izjava, ki vznemirja del javnosti kot na primer tista o levem fašizmu. Ta izjava sicer ni nepomembna, saj pove, da našo samostojnost in svobodo resno ogroža diktatura reakcionarnih elementov finančnega kapitala, ki korenini v liderjih predosamosvojitvenega obdobja in njihovih potomcih. Žal pa je, za “nepoučene” in v manirah marksistične ideologije vzgojene novinarje v pristranskih in neobjektivnih medijih, takšna izjava o levem fašizmu najpomembnejša. Pa ni. Mnogo bolj pomembne in razmisleka ter dejanj vredne so še številne druge misli, ki jih je Janez Janša nazorno in sistematično ter z jasno sporočilno vrednostjo povedal vsem državljankam in državljanom. Prav zaradi slednjih, ki jih ne bom našteval, saj si jih lahko preberete in vredno jih je prebrati, v objektivnejših medijih, čutim dolžnost kot državljan, ki ni v nobeni stranki, da nanje opozorim. Državljanke in državljani samostojne Slovenije se lahko predsedniku vlade Janezu Janši samo zahvalimo, da je tako iskreno, jasno, nedvoumno in brez dlake na jeziku povedal nam vsem, kaj in kje so pravi vzroki za stanje države. Biti moraš pogumen in pokončen mož, da upaš naravnost povedati kakšna “bolezen” nas razjeda, na kaj moramo biti pozorni, komu stopiti na prste in ga onemogočiti, da nam ne bo mogel povzročiti še več škode. Vsi vemo, da resnica večkrat boli, da se ji najraje izognemo, jo zamolčimo in pometemo pod preprogo, ali hinavsko in po nojevsko z glavo v pesku zanikamo in ne priznamo. Pa ni prav. In s svojim govorom nam je Janez Janša tako povedal in položil na srce, da se ne smemo bati resnice, ampak smo se zanjo dolžni boriti, ne glede na to, kaj in koliko tega nam sporočajo mediji, ne glede na to, kako se bodo zoper resnico borili tisti, ki so povzročitelji in pravi krivci za stanje in ob povedanem užaljeni. Priznajmo, da tako velikega, pogumnega, resnicoljubnega in odkritega politika kot je Janez Janša malokdaj srečamo, saj smo v glavnem priča političnim preigravanjem za oblast “malih” politikov, ki se iskreno, tudi v svojo škodo, ne zavzemajo za resnico, prav in poštenje v korist vsem državljankam in državljanom, ampak za svoje klientelistične koristi in interese. Prav takim “malim”, samovšečnim in domišljavim politikom, ki ne prenesejo odkrite kritike na svoj račun, se je Janša, verjetno s svojo neposrednostjo že zameril, da delujejo tako razdiralno zoper njega. Prepričan sem, da Janez Janša ve, kako mu taka odkritost škodi, da ga lahko stane kariere, a tvega, ker verjame v nas navadne ljudi, ker ima rad Slovenijo in ker mu je pomebnjša dobrobit države kot osebna korist in slava. Mi, ki smo slišali to odkrito besedo na shodu za republiko 8.2.2013, smo mu lahko samo hvaležni, pa tudi dolžni, da ga podpremo v prizadevanjih vlade za izhod iz krize. Jasno nam je povedal kaj je razlog in vzrok za stanje, jasno nam je povedal kdo ovira prepotrebno “očiščenje” bank za zagon gospodarstva in razkritje krivcev siromašenja državljanov, za katere moramo kot davkoplačevalci plačevati “zapitek” tatov družbenega premoženja. Še več, naravnost nam je povedal, kdo in zakaj se bori proti “slabi banki”, kdo in zakaj ruši na volitvah izvoljeno vlado in parlament, kdo sestavlja “novo” vlado, ki nima v svojem programu bistvenega ukrepa ozdravitve stanja (sanacije bank) in zavarovanje državnega premoženja pred nadaljnim ropanjem, ampak se želi kititi po volitvah z rezultati dela, ki ga je opravila prav sedanja vlada. Naša skupna sramota bo, če bomo strahopetno dovolili vreči sedanjo vlado in očrniti kot krivca Janeza Janšo, ker si je upal povedat nam vsem v brk resnico, namesto, da ga podpremo in ne nasedamo naščuvanim pouličnim hujskačem, ki “mečejo” vlado in postavljajo oblast kar mimo volitev.Na poslancih Državnega zbora je sedaj velika odgovornost, da v tem trenutku ravnajo preudarno v korist države, mimo in morda tudi proti strankarskim stališčem njihovih vodij, in tudi ne iz strahu izgube zaupanja svojih volivcev, amapk po vesti in poštenju. Vem, da je to težko, ker sem tudi sam bil neposredno izvoljeni poslanec prvega sklica, ko je bila na kocki usoda našega naroda in smo morali odločati za dobro države mimo interesov dela članov parlamenta oziroma strank, pa smo kljub temu zmogli z visoko večino zagotoviti samostojnost. Ljudstvo nas je nagradilo z referendumom. Tudi danes, ko smo v krizi vrednot in finančnogopodarski krizi, moramo zaupati v poštenje in odgovornost poslancev DZ, da bodo glasovali v dobro nas vseh državljanov Slovenije, in ne bodo nasedali provokatorjem, ne medijskim dezinformacijam, če in ko bodo odločali o padcu sedanje vlade. Prepričan sem, da poslanci vedo, kaj je za državo v tem trenutku prav in dobro, da se zavedajo, kako dobro vlado imajo, in da sposobnejšega vodje vlade, kot je Janez Janša ta trenutek ni, zato se naj ne bojijo pritiskov iz ozadja. Trenutno ni čas za užaljenost, če nam nekdo pove resnico v obraz, čeprav nas to prizdene, amapak je čas, ko tej resnici prisluhnemo in tistega, ki nam jo je povedal ne “kaznujemo”, ampak se mu zahvalimo in mu, v vsesplošno korist, omogočimo zastavljene cilje izpeljati, zaviralce in nasprotnike pa skušajmo preglasiti.
Ervin Anton Schwarzbartl, Domžale