En referendumski dan upravičen
četrtek, 3. 3. 2011.
MAG. BRANKO GRIMS: Spoštovani. Vsem prav lep pozdrav v imenu predlagateljev zakona, ki uresničuje eno od temeljnih določb koalicijske pogodbe. Zanimivo je, da smo morali to predlagati iz opozicije in hkrati uresničuje tudi tisto, kar v javnosti po vseh dosegljivih podatkih, na primer v enem od osrednjih časopisov je bila objavljena anketa, ki odraža približno dvotretjinsko podporo javnosti predlagani rešitvi. Uveljavlja torej rešitev, da bi o vseh referendumih lahko odločali na isti dan.
Slovenija, kot samostojna država, je nastala na osnovi referendumske odločitve, neposredne odločitve ljudstva na plebiscitu. Zato je logično, da je referendum kot institut vgrajen v ustavo, kot izjemno pomemben demokratičen institut. 3. člen Ustave Republike Slovenije ga postavlja celo pred posredne oblike uresničevanja oblasti. Če ga citiram: “V Sloveniji ima oblast ljudstvo, uresničuje jo po neposredno in po načelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno.” Torej, neposredno, referendumsko odločanje sama ustava postavlja na prvo mesto.
Zato v Slovenski demokratski stranki ne moremo razumeti vseh želja o omejevanju pravice od referenduma, vključno z idejami o kvorumu, ki se vedno znova oživljajo, ob tem pa hkrati zavračanje, da bi se vprašanje referenduma uredilo tako, da bi bilo njegovo uresničevanje polnodemokratično, a hkrati čim cenejše. To je mogoče uresničiti s preprostim predlogom, da se vsi predlogi za referendum v letu dni opravijo na isti dan, da uvedemo nek referendumski dan, kot pravilo. Že zdaj v resnici ureditev po zadnji noveli iz prejšnjega mandata, omogoča da bi se več referendumov izvedlo na isti dan, ki se lahko zato tudi nekoliko odloži, ampak za to je potrebna dvotretjinska večina prisotnih poslank in poslancev za sprejem tega sklepa.
Kot načelo pa seveda postavlja zdaj veljavni zakon takojšen razpis in takojšnje glasovanje na referendumu. Zdaj v resnici s tem predlogom to zgolj obrnemo, da se postavi pravilo, da je en referendumski dan v letu, da se torej vse referendume zbere in izvede glasovanje o njih hkrati, kar je razumno, racionalno in demokratično. Po drugi strani pa še vedno ohranjamo, s tem predlogom, možnost, da se z dvotretjinsko večino opredeli tudi hitrejše glasovanje, v primerih ko bi bili za to utemeljeni razlogi. Na primer, ko bi šlo za nek nujno potreben zakon, zaradi morebiti kakšne za državo nujno potrebne zadeve, za ureditev česarkoli, kar ne dovoljuje odlašanja oziroma čakanja za leto dni. Zapisati kar neko načelo, za katere zakone to velja, na primer po hitrem postopku, po našem mnenju pač ne gre, kajti v tej državi se je dogajalo tudi to, da so se kot nujni zakoni po hitrem postopku sprejemali zakoni, ki so imeli zgolj namen povečati profit igralnic na slovenskem ozemlju.
O takšnem primeru, seveda, po našem prepričanju ni mogoče soditi, da gre dejansko za javni interes, ampak je šlo za čisto navadno zlorabo prava. Kot rečeno, naš predlog ne pomeni nič drugega, kot zgolj uresničevanje koalicijske pogodbe, ki jo citiram: “Koalicijski partnerji bomo preverili možnost, da se poišče dovolj široko soglasje za spremembo referendumske ureditve, se pravi uvedbo referenduma na podlagi ljudske iniciative, kvorum za veljavnost referenduma. Vsi referendumu na isti dan v letu.” To je veljavna koalicijska pogodba, zanimivo da jo uresničujemo v delu, kjer je soglasje očitno možno, prav v opoziciji.
Opozoril bi, da je tudi že v preteklem mandatu, na primer gospod Kek, sedaj poslanec Zaresa, predlagal podobno rešitev v imenu takrat Asa, danes je to sestavni del Zaresa in da se je do predloga za en referendumski dan pozitivno odzval tudi župan mesta Ljubljane gospod Zoran Janković. Dejstvo je torej, da gre za izjemno širok spekter različnih političnih sil, pri katerih obstaja soglasje o tem, da je en referendumski dan upravičen. Gre samo še za vprašanje, ali je dovolj široka dobra volja tudi v tem Državnem zboru.
