Ekskurzija v Budimpešto

Naša prva postaja je bila lepa modra Donava, in to dobesedno. Vkrcali smo se namreč na ladjico, ki nas je popeljala po drugi največji evropski reki. Vožnja ponuja edinstven ogled Budimpešte. Mesto se namreč razteza ob obeh bregovih Donave. Na desnem bregu je nekdanje samostojno mesto Budim (oziroma Buda), ki obsega približno tretjino površine Budimpešte, severno od njega je Stari Budim (oziroma Obuda), Pešta pa se razteza ob levem bregu Donave. Na ladjici smo se ob ogledu večine glavnih znamenitosti še, kot se za madžarsko spodobi, dobro okrepčali. Naša plovba se je začela in končala v bližini madžarskega parlamenta, ki bil tudi naša naslednja postaja.

Madžarski parlament velja za enega največjih parlamentov v Evropi. Slušatelje je v parlamentu sprejela poslanka stranke Fidesz, Boglárka Illés. Nekdanja predsednica podmladka stranke, je danes tudi najmljaša poslanka v madžarskem parlemntu, njena stranka pa ima v 199 članskem parlamentu kar 135 predstavnikov.Naša gostiteljica je uvodoma izpostavila dobro sodelovanje med strankama SDS in Fidesz, ki je pomembno tudi v luči prihajajočih evropskih volitev in madžarskega predsedovanja Svetu EU, ki ga Madžarska prevzema julija prihodnje leto. Ob tem je poudarila predvsem družinsko politiko in problematiko ilegalnih migraciji. 

V prvi vrsti sem mama, nato poslanka

V nadaljevanju je Boglárka Illés spregovorila še o sami stavbi parlamenta, ki ni le najbolj impozantna stavba v Budimpešti, pač pa predstavlja ponos celotne Madžarske. Objekt so gradili 17 let, od 1885 do 1902, po načrtih arhitekta Imreja Steindla. Za gradnjo so uporabljali samo madžarske surovine ob sodelovanju izključno madžarskih obrtnikov in proizvajalcev. Iz tujine so pripeljali le ogromne granitne stebre. Kot zanimivost, na svetu je le dvanajst takšnih stebrov – osem jih je v Parlamentu, štirje pa so v Veliki Britaniji. Za gradnjo so sicer porabili približno 40 milijonov opek, zgradbo pa krasi približno 40 kilogramov 22- in 23-karatnega zlata.

Tlorisna površina stavbe znaša skoraj 18 tisoč kvadratnih metrov, na pročeljih je 90 kamnitih kipov, znotraj stavbe pa še 162 kipov. Rdeča preproga, ki je položena znotraj stavbe, je dolga skoraj 3 kilometre.  

V sicer močno zastražen parlament se lahko vstopi skozi 27 vrat, glavni vhod pa se uporablja le za protokolarne obiske, simbolično pa skozenj vstopijo tudi novoizvoljeni poslanci.  

Madžarski parlament ima še 365 manjših in večjih stolpov, kolikor je dni v letu. Posamezni deli parlamenta nosijo pomembna politična in zgodovinska sporočila. Kupola, ki se dviga na sredini, po eni strani simbolizira enotnost zakonodaje, tam pa so v časih dvodomnega delovanja madžarskega državnega zbora potekala skupna zasedanja spodnjega in zgornjega doma. Na obeh straneh kupole sta spodnja in zgornja sejna dvorana, ki sta skoraj simetrični, kar simbolično kaže na to, da sta imela oba doma enake pravice.  

Naša zadnja postaja je bil muzej, poimenovan Hiša terorja. Do muzeja smo se sprehodili preko Trga herojev, ki je eden največji in najpopularnejši odprtih prostorov Budimpešte,  znan pa je po spomeniku tisočletja s kipi sedmih poglavarjev Madžarov in drugih pomembnih madžarskih narodnih voditeljev ter spominskem kamnu herojev.  

Muzej terorja je muzej, ki je posvečen žrtvam političnih sistemov 20. stoletja in ponuja res šokantno razstavo v spomin na žrtve komunističnega in fašističnega režima na Madžarskem. Je spomenik v spomin na tiste, ki sta jih ta dva nevarna režima, ki sta dolga leta vladala nad Madžari, ujela, mučila in ubila.

Muzej se nahaja prav v stavbi, kjer so žrtve fašističnega puščicnega križa, nato komunistične tajne policije (ÁVH) odpeljali med drugo svetovno vojno in v tej stavbi pridržali, zasliševali, mučili in celo ubili.

Muzej se razprostira v štirih etažah, eksponati pa prikazujejo, kako so oblasti terorizirale običajno življenje, novačile svoje osebje, prirejale volitve, se prepuščale propagandi, zatirale politično opozicijo itd. Na ogled je tudi osrednja celica za zasliševanje in mučenje, ki je bila narejena v letu 1950.

»Pravosodna zbornica« prikazuje, kako so politično organizirani spektakularni procesi nedolžne ljudi poslali v dosmrtno ječo, v kleti pa so na ogled prostori za pridržanje, vključno s takoimenovanima  mokro celico in lisičjo luknjo.  

Na osrednji notranji steni stavbe, ki sega skozi vsa nadstropja, so fotografije žrtev, cela soba pa je opremljena s stotinami fotografij tistih, ki so sodelovali pri izvajanju nasilja. Ves čas pa lahko spremljamo tudi posnetke izpovedi žrtev. 

Po zanimivem, poučnem, napornem, a nadvse prijetnem dnevu, nas je že čakal avtobus, ki nas je prijetno utrujene, a polne vtisov, pozno zvečer varno pripeljal domov.

Več fotografij si lahko ogledate tukaj.