Ekonomski položaj slovenskega kmeta se izrazito slabša

Predsednik Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pri Strokovnem svetu SDS Franc Sušnik in poslanec SDS Robert Hrovat sta se odzvala na navedbe ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano  dr. Milana Pogačnika, ki je na včerajšnji novinarski konferenci poudaril, da so v tem letu pripravili sveženj kratkoročnih in dolgoročnih ukrepov, s katerimi blažijo negativne učinke gospodarske in finančne krize v slovenskem kmetijstvu. Kot je dejal Hrovat, je minister kot glavni ukrep navedel strategijo kmetijstva do leta 2020, za katero pa poslanec meni, da je v njej ogromno napisanega, a ne vsebuje nič konkretnega. »V prvem letu je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v resnici pripravilo le štiri novele zakonov,« je dejal Hrovat, ki meni, da ti niso prav nič vplivali na blažitev krize v kmetijstvu. »Naše mnenje je celo, da je ministrstvo za kmetijstvo enako pasivno pri reševanju krize kot ministrstvo za finance in ministrstvo za gospodarstvo,« je dejal in dodal: »To ima lahko dolgoročne posledice za razvoj in nenazadnje tudi za obstoj kmetijstva v Sloveniji«.

V zakonodajni postopek so bili na tem področju vloženi štirje zakoni. »Prvi je bil zakon o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami, ki smo ga pozdravili tudi v SDS,« tako Hrovat, ki obenem dodaja, da je SDS že takrat opozorila, »da ta zakon ne more zaživeti v praksi, če ne bo sprejetih tudi podzakonskih aktov, ki govorijo o odškodninah in varovalnih pasovih«. Kot opozarja, je minilo že več kot pol leta od sprejetja tega zakona in ta zakon prav zaradi omenjenih razlogov ni zaživel. Omenil je tudi zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o semenskem materialu kmetijskih rastlin in zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zadrugah. Kot zadnjega pa je izpostavil zakon o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, kateremu nasprotujejo tako zbornica kot sindikati. »To je tudi vse, kar je bilo s strani parlamenta obravnavano,« pravi Hrovat in dodaja: »V SDS se sprašujemo, kje so v teh zakonih ukrepi, ki blažijo krizo v kmetijstvu.«

Dotaknil se je še proračuna za leti 2010 in 2011. Ugotavlja, da se realna sredstva za razvoj kmetijstva in podeželja znižujejo, kar se mu zdi slabo. Iz razpoložljivih sredstev po njegovih besedah tudi ni zaznati strategije razvoja kmetijstva, ni ukrepov za spodbujanje biološke pridelave živil, sredstev za ukrepe ob naravnih nesrečah pa je premalo.

Do delovanja ministrstva v prvem letu mandata pa je bil kritičen tudi predsednik Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pri Strokovnem svetu SDS Franc Sušnik. Kot je dejal, je bilo v prejšnjem mandatu na normativni ravni narejenega veliko in so bile izdelane dobre podlage za izvajanje kmetijskih politik. Izrazil je skrb nad odsotnostjo ukrepanja in neodzivanje ministrstva na izzive krize. Izpostavil je ukrep pomoči proizvajalcem krušnih žit in mlekarjem, ki se je po njegovem mnenju izkazal za neustreznega.

Izrazil je prepričanje, da bi bilo zaradi poglabljanja krize na področju kmetijstva, drastičnega padanja odkupnih cen mleka, mesa, grozdja in ostalih kmetijskih izdelkov ter zaradi slabšanja ekonomskega položaja v slovenskem kmetijstvu, nujno potrebno ukrepati. »V enem letu ni bilo na področju obvladovanja kriznih razmer v kmetijstvu nič narejeno,« je bil kritičen Sušnik.

Ministrovanje dr. Pogačnika je označil za izrazito udobno zaradi pasivnosti in neaktivnosti civilnodružbenih gibanj na področju kmetijstva, pri čemer je izpostavil zbornico in sindikat kmetov. To pa se po njegovih besedah odraža v izrazitem slabšanju ekonomskega položaja slovenskega kmeta.