Edini vladni ukrep na gospodarsko-finančnem področju ni bil uspešen

Predsednik Odbora za finance pri Strokovnem svetu SDS mag. Andrej Šircelj je podrobneje predstavil ukrepe, ki jih predlaga Strokovni svet SDS s področja finančnega in davčnega sistema, evropskih sredstev in javnega premoženja. Po njegovih besedah je pri osnovnem strateškem ukrepu bistveno znižanje javne porabe in deleža javne porabe v bruto družbenem proizvodu. “Ukrepi pa so narejeni tako, da za podjetnika v teh kriznih časih dejansko pomenijo možnost razvoja in delovanja, izvoza, zniževanja stroškov in da se fleksibilno uporablja vse faktorje proizvodnje.”Ob tem je izpostavil nedelujoč zakon o jamstveni shemi, (ne)likvidnost, javna naročila, davčne spremembe in pomen nacionalne strategije s področja turizma. Po besedah mag. Širclja je treba spremeniti zakon o jamstveni shemi, saj je dosegel le 30% učinkovitost. “Edini vladni ukrep na gospodarsko-finančnem področju ni bil uspešen, saj je bil preveč birokratski, SID banka pa preveč administrativna in pikolovska, omejitve za pridobivanje kreditov so prevelike, gospodarstvo teh kreditov ne pridobiva in ima pri tem zelo velike težave. Ti krediti so tudi preveč dragi, SID banka ima predrag zaslužek,” je pojasnil mag. Šircelj in dodal, da imajo banke v državni lasti številne kredite in terjatve ter slabe naložbe, zaradi česar Strokovni svet SDS predlaga ustanovitve t.i. “slabe banke”. “Na njo bi državne banke lahko prenesle slabe naložbe in kredite, s tem bi pri njihovem poslovanju nastala sprostitev, ko s prihodki, ki jih pridobivajo, ne bi krili slabih naložb. Banke bi tako lahko kreditirale tista podjetja, ki imajo dobre programe, nimajo pa najboljših garancij,” je dejal mag. Šircelj. Ob tem se je vprašal tudi o dokapitalizaciji Nove Ljubljanske banke. “Tu bi bilo treba jasno povedati, zakaj do dokapitalizacije prihaja, in sicer ali gre za sanacijo bančnega sistema, ki gre na račun davkoplačevalcev, ali za širitev poslovanj,” je bil jasen mag. Šircelj.Po njegovih besedah se tudi veliko govori o javnem premoženju in reorganizaciji KAD-a in SOD-a. “Pri tej reorganizaciji je treba biti izredno previden, predvsem zato, ker so deleži posameznih družb relativno nizki in ne sme priti do nepravilnosti ali prodaj, ki bi pomenile nepravilnosti v pravnem, ekonomskem in finančnem smislu,” je dejal mag. Šircelj.Dotaknil se je tudi vprašanja likvidnosti. “Danes ima gospodarstvo precej težav z nelikvidnostjo, saj je v posameznih panogah prišlo do podaljševanja rokov za plačila, ki so danes ponekod kar 120 dni, v tolikšnih rokih plačuje tudi država. Predlagamo, da državne institucije v širšem smislu za storitve plačujejo v 15-dnevnem roku,” je dejal mag. Šircelj. Po njegovem mnenju bi na ta način dosegli tudi hitrejše plačevanje drugih subjektov, ki sodelujejo na tržišču, spodbudili bi spiralo plačevanja in hitrejše okrevanje gospodarstva.Glede vprašanja dodatnega povpraševanja oziroma javnih naročil je mag. Šircelj prepričan, da na tem področju v zadnjem letu ni bilo praktično nič storjenega, kljub temu, da obstajajo infrastrukturni projekti, ki bi lahko pomenili dodaten zagon za državo. “Obstaja logistični projekt s področja železnic, ki je bil v času mandata Janeza Janše že skoraj pri koncu,” je dejal mag. Šircelj in ki bi ga po njegovem mnenju veljalo dokončati.Na področju davkov pa Strokovni svet SDS predlaga takšno davčno olajšavo, da vsi prejemniki plače v neto znesku 600 evrov ne bi bili obdavčeni. “Glede na to, da je celoten protikrizni projekt naravnan v smer razvoja in raziskav, predlagamo, da se plačila dohodnine oprostijo inovacije in mladi raziskovalci, kar ne bi predstavljajo prevelikega davčnega bremena,” je dejal mag. Šircelj. Poleg tega na področju obdavčevanja pravnih oseb Strokovni svet SDS predlaga, da se v letu 2011 stopnja dohodka od pravnih oseb zniža za 2 odstotni točki. Po besedah mag. Širclja je treba odpirati poti za samozaposlitev, zato Strokovni svet SDS predlaga tudi t.i. “davčne počitnice” za prva obdobja poslovanja – ali v okviru samostojnega podjetnika ali v okviru pravnih oseb. “Na področju olajšav predlagamo 40% investicijsko olajšavo glede na investirani znesek, saj so se investicije v opremo v zadnjem letu zmanjšale za 30 %, predlagamo pa tudi 100% olajšavo za raziskave in razvoj,” je dejal mag. Šircelj. Ena izmed elementov določitve davčne osnove je tudi amortizacija, kjer Strokovni svet SDS predlaga bistveno povečanje vseh amortizacijskih razredov. “Glede na relativno zaposlenost davčnega sistema in obračuna davkov, predlagamo, da se poveča t.i. pavšalna obdavčitev iz dosedanjih 42.000 evrov na 100.000 evrov, tako za samostojne podjetnike kot tudi za pravne osebe,” je povedal mag. Šircelj.Ker želimo, da bi prišlo do večje povezave med t.i. civilno sfero in gospodarstvom, Strokovni svet SDS predlaga povečanje donacij za različna društva, ki se ukvarjajo s kulturnim, športnim, vzgojno-izobraževalnim, humanitarnim namenom iz 0.3% na 0.5 %, če pride do naravnih nesreč pa do 0.8%. “Ti davčni ukrepi so naravnani tako, da bodo v začetku imeli določen negativen učinek na prihodke vseh blagajn, vendar glede na strateški ukrep in da bo s temi ukrepi prišlo do večje gospodarske rasti, razvoja, podjetništva, razvoja, pričakujem, da se bodo ti negativni učinki na finance postopoma zniževali,” je še povedal mag. Šircelj.Na gospodarskem področju pa sta dve strateško pomembni področji, in sicer energetika ter turizem. Po besedah mag. Širclja bi celoten projekt TEŠ 6 glede na to, da gre za največjo investicijo, veljalo še enkrat analizirati, preučiti in preceniti s finančnega vidika in vidika rentabilnosti. Turizem pa je ena izmed panog, ki lahko veliko prinese v BDP, pripomore k zmanjševanju brezposelnosti in vpliva na razvoj Slovenije.