»Shema Jamstvo za mlade v Sloveniji ne dosega želenih učinkov, saj se brezposelnost zaradi izvajanja ukrepov znotraj te sheme ni dolgotrajno zmanjšala,« ugotavljajo udeleženci klubskega večera o brezposelnosti mladih.
Delavska zveza SDS je 20. oktobra 2016 pripravila 1. klubski večer z naslovom Shema Jamstvo za mlade v Republiki Sloveniji in zaposlovanje mladih. Tema klubskega večera je bila izbrana s posebnim namenom. Predsednica Delavske zveze SDS mag. Mojca Inkret je poudarila, da se premalo govori, predvsem pa konkretnega naredi na področju problematike brezposelnosti mladih. Problematiko so skupaj s predsednico Delavske zveze SDS predstavili podpredsednica SDS in poslanka v Državnem zboru RS Jelka Godec, poslanka Državnega zbora RS Suzana Lep Šimenko ter Slavko Kmetič, tudi nekdanji predsednik Sindikata strojnega osebja Slovenije in Istre.
Predsednica Delavske zveze SDS je klubski večer povezovala in predstavila tudi svoje videnje problematike brezposelnosti mladih. Meni, da se mladi spoprijemajo z negotovostjo zaposlitve, težko se trajno povežejo s trgom dela. Na ravni EU je pomembna evropska strategija zaposlovanja, sprejeta leta 1997, katere cilji so celostna zaposlitev, kvaliteta in produktivnost dela, kohezija ter vključujoči trg dela. Tudi institucije EU iščejo rešitve za zmanjšanje visoke stopnje brezposelnosti med mladimi v EU. Svet ministrov EU je 22. aprila 2013 sprejel Priporočilo o vzpostavitvi jamstva za mladino, ki ga je junija istega leta potrdil Evropski svet. Priporočil je, da se vzpostavijo tako imenovane Sheme Jamstvo za mlade, s pomočjo katerih bi države članice EU vzpostavile mehanizme za izboljšanje zaposljivosti mladih na trgu dela v posamezni državi članici EU. Brezposelnost med mladimi, starimi do 24 let, je bila na Danskem, v Nemčiji, na Nizozemskem, v Avstriji in na Norveškem v letih med 2008 in 2014 okoli 10 %. Brezposelnost mladih v Sloveniji v istem obdobju je bila od 10 % do skoraj 22 %.
V okviru Jamstva za mlade bi države članice morale zagotoviti, da mladi, ki so stari manj kot 25 let, v štirih mesecih po zaključku šolanja ali izgubi zaposlitve lahko bodisi najdejo »kakovostno« zaposlitev, primerno njihovi izobrazbi, znanju in spretnostim ter izkušnjam, ali z vajeništvom, pripravništvom ali nadaljnjim izobraževanjem pridobijo izobrazbo, znanje in spretnosti ter izkušnje, s katerimi lahko v prihodnosti najdejo zaposlitev. Opredelitve kakšna je za mlade kakovostna zaposlitev ni, kljub dejstvu, da je pomen le-te poudarjen. Na to »pomanjkljivost« je opozorilo tudi Evropsko računsko sodišče in poudarilo, da je kakovostna ponudba tista ponudba, ki mlade brezposelne osebe trajno poveže s trgom dela.
V Republiki Sloveniji je vlada sprejela Jamstvo za mlade konec januarja leta 2014. Ukrepi znotraj Sheme Jamstvo za mlade so razdeljeni na štiri obdobja, v okviru katerih se izvajajo ukrepi aktivne politike zaposlovanja. Znotraj Sheme Jamstvo za mlade se izvaja tudi ukrep usposabljanje na delovnem mestu, kot ukrep iz 3. obdobja Sheme Jamstvo za mlade. Iz 4. obdobja znotraj Sheme Jamstvo za mlade so predvidena kot ukrep tudi javna dela, ki so normativno zadovoljivo urejena, je pa ukrep javnih del predviden za dolgotrajno brezposelne osebe. Primerjalno gledano je ukrep usposabljanje na delovnem mestu normativno pomanjkljivo urejen in udeleženec v času trajanja usposabljanja ne uživa ustreznega delovnopravnega varstva, kot ga brezposelna oseba, vključena v javna dela na podlagi posebne pogodbe o vključitvi v javna dela.
Iz prej navedenega razloga se ukrep usposabljanje na delovnem mestu prepogosto zlorablja s strani delodajalcev in namen ukrepa ni dosežen. Delodajalci udeležencev usposabljanja na delovnem mestu ne zaposlijo in udeleženci usposabljanja na delovnem mestu se trajno ne povežejo s trgom dela, kar pa je poglavitni namen Sheme Jamstvo za mlade. V Republiki Sloveniji v trenutni ureditvi Shema Jamstvo za mlade ne dosega želenih učinkov, saj se brezposelnost zaradi izvajanja ukrepov znotraj Sheme Jamstvo za mlade ni dolgotrajno zmanjšala. Pri analizi podatkov je predsednica Delavske zveze SDS ugotovila, da gre za kratkotrajne zaposlitve, ki mladim ne nudijo ustrezne socialne varnosti. Brezposelnost se s pomočjo ukrepov znotraj Sheme Jamstvo za mlade zniža le kratkočasno, za čas vključitve brezposelne mlade osebe v ukrep. Po zaključku vključenosti mlade brezposelne osebe v ukrep znotraj Sheme Jamstvo za mlade pa so mladi ponovno brezposelni.
Slavko Kmetič je ob vprašanju kako se je sam spopadal z iskanjem zaposlitve in ali je imel pri tem kakšne težave, upoštevajoč dejstvo, da so bili v času njegove mladosti popolnoma drugačni časi povedal, da težav z zaposlitvijo ni bilo. Da sam vidi težavo glede brezposelnosti mladih v dejstvu, da se v Republiki Sloveniji še vedno nismo »osvobodili« bremen prejšnje države. Poudaril je tudi, da se zaradi brezposelnosti mladi vse preveč selijo v sosednje države in prihaja do t. i. »bega možganov«.
Jelka Godec se je z njim strinjala in poudarila, da bi bilo potrebno brezposelnost odpraviti na sistemski ravni, birokracija vse prevečkrat zavira zaposlovanje mladih, saj je po trenutni veljavni zakonodaji preveč omejitev pri zaposlovanju brezposelnih mladih oseb.
Suzana Lep Šimenko pa je poudarila, da je edina rešitev za odpravo brezposelnosti mladih zagon gospodarstva, saj se bodo le tako lahko ustvarila nova delovna mesta. Vsi navzoči so klubski večer zaključili z neformalnim druženjem v prijetnem vzdušju z obljubo, da klubski večer kmalu ponovijo.
