Edina prava pot je pravna pot!

Objavljamo dve najbolj znani pravni poti Katarine Kresal in njenih prijateljev. Sum poskusa političnega vpliva na delo policije v primeru Baričevič 2. februarja 2010 so psi pasme bulmastif na Oražnovi ulici v Ljubljani v nepojasnjenih okoliščinah do smrti pogrizli svojega lastnika dr. Baričeviča. Psi, ki so ga tragično pokončali, so že marca 2006 težko poškodovali mimoidočega na Oražnovi ulici in čeprav je veterinarska inšpekcija izdala odločbe za njihovo usmrtitev, je lastnik sprožil upravni spor, trenerji, ki jih je najel, pa so sporočili, da sta prestala prevzgojo. Leta 2009 je kmetijski minister Milan Pogačnik zato podpisal odločbo, s katero je dovolil, da pse vrnejo lastniku. Tragična zgodba bulmastif je zgodba nedelovanja pravne države in zgodba vplivanja političnih, sodnih in odvetniških elit na postopke vračanja psov lastniku.Od 2. februarja 2010 smo bili priča zapletom, saj so vsakodnevno prihajale na dan informacije, ki so si nasprotovale in ki so vzbujale vtis, da se želijo določene stvari pomesti pod preprogo. Po zaslugi poročanja nekaterih medijev smo izvedeli, da je bilo postopanje policije na kraju tragičnega dogodka usmerjano in vodeno napačno.Prav tako so mediji objavljali dokumente, povezave, sheme in informacije, ki so kazale na spreminjanje Slovenije v mrežokracijo, na klientelizem, na konflikt javnega in zasebnega interesa, na kolizijo interesov in na sprejemanje odločitev v korist zasebnega interesa.Poglejmo nekatera dejstva:
1. Policija je ministrico za notranje zadeve Katarino Kresal o primeru obvestila prej kot preiskovalnega sodnika, kar vzbuja sum o tem, da je bila preiskava policije (pre)usmerjana.
2. Policija preiskovalnega sodnika sploh ni obvestila o sumu, da bi bili psi lahko spolno zlorabljeni, zato na kraju dogodka nista bila prisotna niti dežurni preiskovalni sodnik niti okrožni državni tožilec.
3. Obravnava primera se je vodila kot spor med veterinarsko upravo oz. inšpekcijo in policijo.
4. Na poročilo Nacionalnega veterinarskega inštituta po obdukciji psov se je nenavadno dolgo čakalo.
5. Zapletalo se je s forenzično preiskavo, z izvidi ustreljenih psov, dalj časa ni bilo nedvoumnega poročila in izsledkov o tem, ali so bili psi spolno zlorabljeni, tako da bi se sumi o tem dejanju potrdili ali ovrgli.
6. Policija je trdila, da na kraju ni bilo tretje osebe. Dokazi, ki so javnosti postali znani šele po enem letu od dogodka, pa so pokazali, da je bila tistega zimskega februarja leta 2010 na kraju dogodka tretja oseba, katere krvne sledi so našli šele marca 2011. Kri tretje osebe ni pripadala ne pokojnemu dr. Baričeviču in ne poškodovanemu policistu.
7. Policija je najprej trdila, da v okolici kraja ni nobenih zunanjih kamer. Novinarji so jih naslednji dan našli na prvi sosednji hiši.Vladajoča elita svojo moč ustvari s pomočjo zvez, notranjih informacij in zlorabe prava. Za povprečnega državljana brez zvez se zakonodaja uporablja kot ovira.

 Sum zlorabe ministrstva za notranje zadeve za klientelistične namene v zvezi z najemom stavbe za Nacionalni preiskovalni urad

Ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal je 21. januarja 2010 sklenila najemno pogodbo brez javnega razpisa za potrebe Nacionalnega preiskovalnega urada na Dimičevi 16 v Ljubljani s svojim prijateljem, sofinancerjem LDS in sodelavcem njenega partnerja Igorjem Jurijem Pogačarjem. Pogodbo je sklenila kljub temu, da je imela zagotovljene prostore ne le za potrebe Nacionalnega preiskovalnega urada, temveč tudi za vse druge službe policije in ministrstva na Litostrojski ulici v Ljubljani. Igor Jurij Pogačar je za nakup stavbe Nacionalnega preiskovalnega urada najel kredit, za katerega plačuje mesečni obrok 125.000 evrov, ministrica Katarina Kresal pa mu na osnovi pogodbe plačuje mesečni obrok najemnine v višini 136.000 evrov. Igorju Juriju Pogačarju mesečno tako ostane 11.000 evrov. Po dvajsetih letih bo stavba postala njegova last, ministrstvo pa bo še naprej plačevalo visoko najemnino.
Računsko sodišče je potrebovalo kar 418 dni, da je izvedlo postopek revizije in izdalo negativno mnenje, o svojih ugotovitvah pa je obvestilo tudi protikorupcijsko komisijo. Po mnenju sodišča obstaja tveganje, da je ministrstvo najprej sprejelo odločitev o pridobitvi prostorov na Dimičevi ulici, šele nato pa izvedlo postopke, ki bi njihovo pridobitev upravičili. Računsko sodišče ima namreč na razpolago dobavnice za opremo z dne 5. avgusta 2009, medtem ko je bila pogodba za najem stavbe na Dimičevi sklenjena 21. januarja 2010. Tega, da bo po dvajsetih letih stavba na Dimičevi last Igorja Jurija Pogačarja in ne države, računsko sodišče v poročilu neposredno sploh ne poudarja in ne problematizira.Kljub izdatnemu angažiranju Računskega sodišča in Igorja Šoltesa, da bi relativiziral klientelističen in koruptivni posel notranje ministrice Katarine Kresal, ostaja dejstvo, da gre v danem primeru za izrazit primer sistemske korupcije, katere neposredna organizatorka je notranja ministrica, ob politični asistenci tako predsednika vlade Boruta Pahorja, kot državnih organov in vladajoče politične večine v Državnem zboru.Zoper notranjo ministrico Katarino Kresal, zaradi najema stavbe na Dimičevi 16, še vedno teče policijsko – tožilski predkazenski postopek, v primeru policije je bil postopek dodeljen v reševanje tretjemu nižjemu organizacijskemu nivoju – Policijski upravi Ljubljana, ki torej preiskuje svoje nadrejene, zlasti pa nadrejeno notranjo ministrico Katarino Kresal, ki po zakonu usmerja in nadzoruje njihovo delo.