Dvoličnost Antona Ropa

Odgovor dr. Dimitrija Rupla na navedbe Antona Ropa v sobotnem Večeru (11. septembra 2004, str. 36) Odgovor dr. Dimitrija Rupla na navedbe Antona Ropa v sobotnem Večeru (11. septembra 2004, str. 36)Magister Anton Rop odgovarja na vprašanje, ali bi poslal slovenske vojake v Irak; in na očitek, da naj bi bil – on, Rop – premieru Danske ponudil, »da bi se naši vojaki pridružili njihovim enotam.« Rop se v intervjuju zaklinja, da »ne bomo pošiljali svojih vojakov v Irak«, dokler je in dokler bo on predsednik vlade. »Tega nismo storili v zadnjih letih in tudi v prihodnosti ne bomo, če bom vodil vlado,« pravi intervjuvanec. Za vsakogar, ki bi želel po volitvah voditi vlado, je takšna izjava razumljiva. Ne poznam nobenega slovenskega politika, ki bi želel Slovenijo zaplesti v iraško krizo. Toda – kot lahko opazi že površen bralec – Rop ni odgovoril na Jančičevo vprašanje. V svojem odgovoru ni želel potrditi (oz. zanikati) dejstva, da je lansko leto predsedniku danske vlade Rasmussenu izrazil interes, da bi se slovenski vojaki pridružili danskemu kontingentu, ki sicer deluje v okviru britanskega območja v Iraku. Novinarja ni zanimalo, ali so slovenski vojaki že odšli v Irak (ker vsi vemo, da niso), niti ga ni zanimalo, ali bi jih Rop želel poslati tja v predvolilnem času. Novinarja je zanimalo, ali se je Rop z Danci dogovarjal o vojaškem sodelovanju v Iraku. Na to vprašanje ni dobil odgovora, ampak Ropovo trditev, da »bivši zunanji minister Dimitrij Rupel na tak nedržavotvoren način zlorablja diplomatske arhive«. S tem je Rop seveda priznal, da se je v resnici dogovarjal o slovensko-danskem vojaškem sodelovanju v Iraku in razkril svojo dvoličnost. Čeprav je želel veljati kot načelen nasprotnik protiiraške koalicije, se je dogovarjal o sodelovanju v njej. Čeprav bi bil dolžan o svojem ravnanju poročati parlamentu in javnosti, tega ni storil. Nasprotno: pred javnostjo prikriva pomembna dejstva in prelaga odgovornost za svoje napake na druge. Posebej neprimerno je, da želi Rop svoje dogovarjanje z Danci na neki način povezati z menoj. Takšna taktika ni nekaj novega. Anton Rop me je neupravičeno obtoževal in mi marsikaj podtikal že kdaj prej. Čeprav se je sam brez pomislekov ali težav udeležil srečanja vilenske skupine in slikanja z ameriškim predsednikom v Beli hiši (29. marca 2004), sem jaz še danes dežurni krivec za vilensko deklaracijo, ki nam je dejansko odprla vrata v NATO. Rop in Cerarjeva sta mi podtaknila afero z »diplomatsko akademijo«, navsezadnje pa so me zaradi »političnega angažiranja v prostem času« in zaradi »nezaupanja« izključili iz vlade. Rop bi najrajši rekel, da sem se z Danci dogovarjal jaz, ker pa tega vseeno ne more reči, mi podtika, da sem povedal nekaj, česar ne bi smel, da sem zlorabljal arhive itn. K dejstvom: dejstvo je, da je poslanec vladajoče koalicije Aurelio Juri 1. septembra letos v parlamentarni razpravi o interpelaciji zoper sedanjo vlado meni podtaknil namen oz. pritisk, naj bi Slovenija poslala vojsko v Irak. Takšnega namena ali pritiska ni bilo. Vladnemu poslancu Juriju je v parlamentu samostojno in v skladu s svojimi informacijami ugovarjal in odgovarjal opozicijski poslanec Janša. Meni ni bilo potrebno posegati v to razpravo. Ko pa so me potem o zadevi spraševali novinarji, nisem želel lagati, ampak sem povedal tisto, kar sem lahko povedal. Dejstvo je, da vlada – razumljivo in upravičeno – nikoli ni sklenila vstopiti v iraško koalicijo, vendar je v vladi o tem tekla razprava. Jaz osebno sem priskrbel načrt za slovensko-avstrijsko skupno humanitarno angažiranje v Iraku, ki se je tudi uresničilo. O predsednikovih pogovorih na Danskem nisem bil obveščen vnaprej. Spominjam se pogovorov, sporočil in načrtov po predsednikovem povratku iz Koebenhavna. Toliko sem pripravljen pojasniti samo zato, ker me je vladni poslanec Juri po krivem obtožil nečesa, česar nisem storil. V času svojega bivanja v Ropovi vladi sem moral – zaradi diskretnosti in državotvornosti – molčati o mnogih rečeh, s katerimi se nisem strinjal ali sem jim celo nasprotoval. Ko me je Rop grobo diskvalificiral in izključil iz vlade, sem bil odvezan marsikatere takšne obveznosti. V nobenem primeru pa Rop ne more zagovarjati stališča, da o angažiranju slovenske vojske v Iraku ne bi smeli javno razpravljati. O teh rečeh so javno razpravljali v vseh demokratičnih državah. Rop po vsem videzu niti ne nasprotuje javni razpravi o angažiranju slovenske vojske v Iraku (ki ga – ponavljam, popolnoma razumljivo in upravičeno – ni bilo), ampak javni razpravi o svojem dvoličnem ravnanju. O tem, da se je on nekoč, v nekem trenutku leta 2003, s prijateljsko državo povsem resno pogovarjal o angažiranju slovenske vojske v Iraku. Njegovo ravnanje in njegova pripoved se mi zdita dvolična, tudi ko gre za dansko epizodo. Dr. Dimitrij Rupel In kaj piše na spletni strani v arhivu predsednika vlade o delovnem srečanju predsednika vlade mag. Antona Ropa z danskim premierom Andersom Foghom Rasmussenom 26. 05. 2003 Predsednik vlade mag. Anton Rop in predsednik danske vlade Anders Fogh Rasmussen sta v okviru danaąnjega delovnega srečanja v Koebenhavnu poudarila predvsem zelo dobre bilataralne odnose med drľavama in izrazila interes za ąe tesnejąe sodelovanje na gospodarskem področju. Danski premier je čestital za uspeąna referenduma za vključitev Slovenije v EU in zvezo Nato. Danska je po njegovih besedah 15. maja ľe ratificirala pristopne protokole za vstop novih članic v zvezo Nato, prihodnji teden pa naj bi predvidoma ąe pristopne pogodbe za vstop novih članic v EU. Ob tem je predsednik vlade Rasmussen poudaril moľnost za ąe tesnjeąe sodelovanje med drľavama po vstopu Slovenije v EU. Predsednika vlad sta govorila tudi o delu Konvencije o prihodnosti Evrope in se strinjala, da bo na koncu verjetno doseľen kompromis, katerega rezultat bo učinkovita Evropska unija, ki bo ohranila tudi dovolj visoko raven enakopravnosti, tako med institucijami kot med drľavami članicami. Danska in Slovenija imata veliko skupnih staliąč, tako glede dela Konvencije kot tudi prihodnje evropske ustave. Premiera Rop in Rasmussen sta govorila tudi o moľnostih skupnega sodelovanja pri stabilizaciji razmer v Iraku in njegovi rekonstrukciji, ki jih odpira zadnja resolucija VS ZN. Sodelovanje med drľavama na tem področju bodo proučili na ravni gospodarskega in obrambnega ministrstva. V kontekstu uresničevanja zadnje resolucije VS ZN je premier Rop kot moľnost predlagal oblikovanje skupnih policijskih enot Evropske unije po zgledu EUPM v BiH. Na danaąnjem delovnem sestanku sta predsednik slovenske vlade in danski premier govorila tudi o razmerah na Bliľnjem vzhodu in v jugovzhodni Evropi. Strinjala sta se, da je treba drľavam JVE pustiti odprta vrata pri nadaljnjih ąiritvah EU, pri čemer je premier Anton Rop poudaril, da Slovenija podpira vključevanje Hrvaąke v EU v naslednjem ąiritvenem krogu, v skladu z merili, ki veljajo za vstop v EU. Premier Rop je skupaj z drľavno sekretarko na gospodarskem ministrstvu Matejo Meąl imel pogovore tudi z vodstvom danske industrijske zbornice. V pogovoru so poudarili predvsem obojestranski interes za poglobljeno sodelovanje na gospodarskem področju, predvsem kot skupne nastope na tretjih trgih, na področju raziskav in razvoja, pri razvoju okolju prijaznih tehnologij in podobnem. Pohvalili pa so tudi uspeąno naloľbo podjetja Danfoss v Sloveniji.