Dvojna merila KPK ob ugotavljanju korupcije

Na korupcijska tveganja zaradi sorodstvenih povezav članov KPK in lastnikov ali nosilcev poslovne dejavnosti zasebnih družb z javnim sektorjem in družbami v državni lasti smo opozarjali že februarja letos. Slovenski mediji so v teh dneh objavljali prispevke o uspešnosti poslovanja podjetij  partneric predsednika in namestnika KPK, mag. Gorana Klemenčiča in Roka Praprotnika. Mediji so tako objavili novice o poslovanju partneric obeh omenjenih z državnimi podjetji oziroma s tistimi, ki jih je KPK po ZIntPK dolžna nadzirati.
 
V poslanski skupini SDS smo že 26. 2. 2013 na KPK naslovili dopis z javnim pozivom (dosegljivo tukaj), da na osnovi iste metodologije kot je bila uporabljena v letnem poročilu KPK za leto 2010, v najkrajšem času pripravi analizo poslovanja družb (s.p., d.o.o., k.d., d.d, …), ki so v lasti družinskih članov predstavnikov KPK z gospodarskimi družbami, v katerih  ima država delež in z vsemi pravnimi subjekti javne uprave.

Poslanke in poslanci SDS so v februarju izrazili tudi pričakovanje oziroma oceno o tem, kakšen vpliv za korupcijska tveganja predstavlja sorodstvena povezanost članov KPK in lastnikov ali nosilcev poslovne dejavnosti zasebnih družb z javnim sektorjem in družbami v državni lasti. “Prav tako nas zanima, na kakšen način v teh primerih izključite nasprotje interesov in ali ste seznanjeni z eventualnimi lobiranji vaših družinskih članov za konkretne poslovne odločitve v javnem sektorju ali v družbah v državni lasti in ali ste v primeru, da ste zaznali lobiranja ali nasprotje interesov v zgoraj navedenih primerih o tem poročali v Letnih poročilih in DZ, kot je to zapisano v 21. členu ZIntPK?” so v javnem pismu februarja še zapisali poslanke in poslanci SDS.

Namesto odgovora je naslednji dan, to je 27. februarja 2013, poslanska skupina SDS dobila nepodpisan dopis Komisije za preprečevanje korupcije, v katerem nam je anonimni avtor sporočil, da “so na državno tožilstvo v Ljubljani in v Mariboru podali več ovadb za kaznivo dejanje žaljive obdolžitve, storjeno proti državnemu organu ali proti uradni osebi v zvezi z opravljanjem njene službe po 168. členu KZ-1.”(celoten odgovor objavljamo tu). V marcu in aprilu smo v poslanski skupini SDS ponovili pozive KPK glede omenjene analize, ki pa je kljub temu, da zanjo obstajajo vse pravne podlage, nismo prejeli.

Glede na omenjena medijska poročanja o poslovanju partneric predsednika in namestnika KPK so povsem na mestu vprašanja o transparentnosti, zakonitosti delovanja in integriteti komisije za preprečevanje korupcije v času, ko sta jo vodila mag. Goran Klemenčič in njegov namestnik Rok Praprotnik. Prav tako lahko na podlagi medijskega poročanja o poslih partneric še toliko bolj utemeljeno trdimo, da je KPK pod vodstvom odstopljenega senata delovala predvsem po načelih dvojnih meril, zaščite tistih, ki so bili blizu (politično ali družinsko) kroga vodstva KPK in izjemno strogega ter formalističnega obravnavanja tistih, ki so bili izven tega kroga. Čeprav je korupcija velik problem slovenske družbe, pa KPK v tem mandatu ni storila nič, da bi bilo korupcije manj, na kar očitno kaže tudi padec Slovenije na lestvici korupcijskih tveganj. Še več, dosedanji člani komisije so s političnimi akcijami pod parolo “neodvisna inštitucija pravne države” zgolj škodili namenom komisije in dolgoročnemu boju zoper korupcijo v Republiki Sloveniji.