Dvojna merila in kadrovska brutalnost zaščitni znak predsednika vlade Mira Cerarja

Predsednik vlade postaja žrtev lastnih besed in dejanj. Postaja žrtev samega sebe. Danes ni nobene potrebe več, da bi govorili o Julijani Bizjak Mlakar, odstavljeni ministrici za kulturo, govoriti pa moramo o Miru Cerarju, ki še vedno ostaja predsednik vlade. Govoriti moramo o glavnem kriv-cu in ne o kolateralni škodi.

KADROVSKA BRUTALNOST MIRA CERARJA

Kadrovska politika predsednika vlade kaže na popolno odsotnost etičnih in moralnih meril. Škoda, ki jo dnevno povzroča ta vlada, bo izredno težko popravljiva, z vsakim  nadaljnjim dnem te vlade pa bo samo še težje. Dogaja se uničevanje države.

Kadrovanje v Slovenskem državnem holdingu dokazuje, da so apetiti po državnem premoženju in izkoriščanju davkoplačevalcev brezmejni in brezsramni.  Na drugi strani pa se krivcev za 5 mili-jardno bančno luknjo ne sme odkriti. To potrjuje tudi neodzivnost in indiferentost koalicije ob vseh težavah, s katerimi se sooča preiskovalna komisija za ugotavljanje zlorab v slovenskem bančnem sistemu, ki se ji onemogoča delovanje. Nenazadnje tudi sklic dveh sej Državnega zbora ravno na današnji dan, ko  poteka zaslišanje ključnih  prič, pove vse. Predvolilne obljube Cerarja o preiskavi bančne luknje z jasno opredelitvijo odgovornosti ter transparentnost pri kadrovanju v nadzorne svete in uprave, so bile zgolj besede za nabiranje političnih točk.

Zadnja dogajanja v NLB, so nov dokaz brutalne kadrovske politike na najbolj ključnih področjih države, ki pa je odvezala tudi nekatere jezike v  koaliciji. Spopad elit je zahteval takojšno preus-merjanje pozornosti ob izdatni pomoči Foruma 571. Mimogrede, preusmerjanje pozornosti je že dlje časa znana metoda za držanja Cerarja “nad  vodo”. Pri tem sicer vedno nastane tudi kolateralna škoda, a je ta hitro pozabljena.

Tudi tokrat je tako. V vlogi kolateralne škode je pristala ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar, ki naj bi morala oditi zaradi nespoštovanja sklepa o prenosu rudnika, čeprav je za stanje soodgo-vornih več ministrov. Gre za medresorski problem, ki bi se mu moral posvetiti tudi predsednik vla-de, a se mu očitno ni zdelo potrebno.

Nekaj podobnega je doletelo tudi ministrico za izobraževanje Stanko Setnikar Cankar, univerzitetno zaslužkarico. Vsa pozornost in upravičena zgražanja so bila namenjena njej. Bila je priročen ščit za preusmerjanje pozornosti od nesprejemljivih in nesramno visokih zaslužkih Cerarja.

DVOJNA MERILA – CERARJEV ZAŠČITNI ZNAK

Domišljija predsednika vlade, ko gre za opravičevanje in zaščito “posvečenih” in takojšnji obračun z vsemi ostalimi, nima meja. Dvojna merila so njegov zaščitni znak. Za pašteto ni opravičil, “posvečeni” pa si lahko dovolijo kršenje zakonodaje in celo Ustave RS, a za moralističnega ustav-nega pravnika Cerarja ostajajo nedotakljivi. Tako je, na primer, minister za pravosodje Goran Kle-menčič, kršitelj ustave in več zakonov, deležen njegove  absolutne podpore, minister za obrambo Janko Veber pa je moral odleteti. Slednje je še vedno prikladen izgovor Cerarja za neuspešno prodajo Telekoma, jasli elit.

Carar prav tako nima nobenih zadržkov pri opravičevanju nezakonitih dodatkov za pripravljenost ministra za finance Dušana Mramorja, ko je bil v vlogi dekana in ministrice za izobraževanje Maje Makovec Brenčič, ki je bila prodekanja. Oba na Ekonomski fakulteti. Njune nezakonite zaslužke je Cerar pripisal sistemski pomanjkljivosti in s tem se je zgodba končala. Zanj in za Forum 571.
Cerar tudi nima težav pri ocenjevanju dela ministrice za notranje zadeve Vesne Gyorkoš Žnidar, ki je odgovorna za ilegalno prečkanje naše meje skoraj pol milijona migrantov. S tem je bil omogočen tudi neoviran prehod Schengenske meje potencialnim teroristom.

Spomnimo se tudi, koliko časa se je Cerar ukvarjal z odvzemom mandata predsedniku največje opozicijske stranke na podlagi protiustavne odločitve sodišča. Na drugi strani pa je zahtevo njego-vega generalnega sekretarja vlade Darka Krašovca za izločitev vseh slovenskih sodnikov in sodišč zaradi pristranskosti, ocenil kot legitimno.

Brez težav v poslanskih klopeh njegove SMC gleda poslanko Ireno Grošelj Košnik, ki je kot direk-torica Centra za socialno delo Trbovlje, kršila zakonodajo in oškodovala zaposlene.

Takojšno ceno pa morajo pri Cerarju plačati “razvezani jeziki”. V teh primerih predsednik vlade ne pozna milosti. Naj spomnim na pomembne izjave v. d. direktorice UKC Ljubljana Brigite Čokl o korupciji v zdravstvu in podanih konkretnih imenih pred Komisijo za nadzor javnih financ. Cerar je nemudoma poskrbel za njeno menjavo. Za vsem poznan tempo te vlade smo namreč v rekordnem času dobili novega direktorja UKC Ljubljana. Prvotni politični zagovorniki in podporniki pa so v.d. direktorici UKC Ljubljana skorajda pripisali neprištevnost.

MINISTRICA, SLOVENKA STE. NE JAMRAT!

Nekaj podobnega se dogaja z ministrico za kulturo Julijano Bizjak Mlakar. Razvezan jezik jo je danes stal ministrskega stolčka. Ker si je dovolila omeniti elite in apetite posameznikov, so ji pod-poro odrekli celo njeni politični sopotniki.

Ministričino delovanje namreč ni bilo problematično, ko je zaradi nje odstopila večina članov Naci-onalnega sveta za kulturo, ki jih je s peticijo podprlo več kot 2500 kulturnikov in tudi Društvo slo-venskih pisateljev.

Pred kratkim se je predsednik vlade celo pohvalil, da je opravil evalvacijo dela ministrov in da pot-rebe po zamenjavah ni. Danes pa je zgodba povsem drugačna. Razlog za razrešitev kulturne ministrice naj bi bila že več let stara problematika rudnikov. Nad tem razlogom za razrešitev so začudeni celo tisti, ki so zaradi nje odstopili, ko so opozarjali na ključne probleme na področju kul-ture, pa jih predsednik vlade ni hotel slišati.

Ker si je ministrica drznila na glas povedati razloge, zaradi katerih je postala trn v peti predsedniku vlade, so bili njeni kovčki takoj spakirani. Kot temeljni razlog za njeno razrešitev je navedla upor proti lobijem. Očitno bo nekaj na tem res držalo, saj je SMC kot predlagatelj za njeno razrešitev v zahtevi za sklic seje DZ zapisal, da na polovici njenega mandata vlada ostaja zgolj pri novih in novih obljubah, dejansko pa ni nobenih rezultatov, ne strategij, kaj šele sistemskih zakonskih rešitev.

Človek hitro ugotovi, da zapisano nikakor ne velja samo za kulturno ministrico, temveč za vlado v celoti! Glede na  dolgoletne politične izkušnje ministrice, dvomimo v njeno naivnost in se nagibamo k temu, da je imela preprosto dovolj zakulisnih igric in kanibalističnih metod elit ter polen največje koalicijske stranke SMC. Odločila se je povedati to na glas in zato ostala brez ministrskega stola.
Tako je to pri Cerarjevih!